Napoved ministra za izobraževanje Boruta Rončeviča o ponovni uvedbi osemletke že v šolskem letu 2028/29 je dvignila precej prahu oziroma kritik. "Moja napoved je razburila pedagoški establišment, šolniško elito, ki je vzpostavila in vzdrževala in poskušala neuspešno dograjevati devetletko. In to je seveda ta elita, o kateri lahko zdaj dnevno beremo v množičnih medijih, kako je s to napovedjo vse narobe, kako so zgroženi nad to napovedjo. Obstaja pa še drugi svet, svet učiteljev, svet staršev, svet stroke, ki pa je pravzaprav v pretežni meri bolj naklonjen temu razmisleku, tej spremembi," pravi Rončević.
Rončević brez odgovora na poslančevo vprašanje
Napoved velike spremembe šolskega sistema je sledila rezultatom najnovejše raziskave PISA, ki je pokazala, da so se v primerjavi z letom 2022 poslabšali rezultati na vseh treh osrednjih področjih merjenja. "Ugotovimo lahko, da devetletka v več kot dveh desetletjih od njene uvedbe ni dosegla nekaterih bistvenih ciljev, zaradi katerih je bila uvedena. Med temi cilji so bili izboljšanje kakovosti znanja, povečanje motivacije za izobraževanje, razvijanje pozitivnega odnosa do znanja in učenja, ter ustvarjanje boljših pogojev za nadaljnje izobraževanje in vseživljenjsko učenje," je v državnem zboru dejal minister Rončević, ki je sicer odgovarjal na vprašanje poslanca Svobode Roberta Janeva. Janeva je zanimalo predvsem, na kateri strokovni analizi temelji ugotovitev ministra, da je prav 9-letna organizacija osnovne šole eden od vzrokov za slabše rezultate PISA, in da bo prehod na osemletko izboljšal bralno, matematično in naravoslovno pismenost.
"Devetletka ni uspešno nagovarjala teh težav"
Minister Rončević na vprašanje ni odgovoril je pa zato nanizal še kar nekaj kritik na račun devetletke. "Podatki mednarodnih raziskav, kažejo, da se je v obdobju uvajanja devetletke zmanjšal delež slovenskih učencev, ki imajo radi šolo, hkrati pa se je povečal delež učencev z odklonilnim odnosom do matematike in do naravoslovnih predmetov. Ti podatki seveda sami po sebi ne dokazujejo, da je bil vsak negativni premik neposredno povzročen izključno z uvedbo devetletke, vsekakor pa dokazujejo, da devetletka ni uspešno nagovarjala teh težav. PISA 2025 je samo najslabši rezultat do sedaj. Pot navzdol poteka že dolgo časa. Že dolgo časa. Smo čedalje slabši. In popolnoma neodgovorno bi bilo, da se tega ne bi lotili. Neodgovorno bi bilo tudi, da bi se tega lotili tako, kot do sedaj, s krpanjem tega neuspešnega sistema," pravi Rončević.
Golobova vlada spremenila korikulum, Rončević takoj napovedal spremembo sistema
Golobova vlada se je na upad bralne pismenosti, matematične in naravoslovne pismenosti, ki jih je nakazala že PISA 2022 in tudi raziskava TIMSS, odzvala s prenovo kurikuluma. S sprermermbami učnih načrtov, teh je več kot 200, se je ukvarjalo okoli 900 strokovnjakov s področja izobraževanja. Spremembe so s 1. septembrom letos začeli uvajati v prvi, četrti in sedmi razred, deloma tudi v šesti. "Otroci, ki zdaj vstopajo v prvi razred, jih bodo lahko testirali čez približno deset let, in skladno z predvideno dinamiko reševanja bomo še naslednjih deset let delali študije in snovali reformo. Se pravi, da bomo dejansko ta problem naslovili čez 20 let in reševali šolo ne za naše otroke, ampak za naše vnuke," o tej rešitvi pravi Rončević.
Predvsem, ni razlog za slabe rezultate devetletka, vsaj glavni ne. In, da se ne delam preveč pametnega, raje citiram vsem znanega Dušana Merca, Ta v eni od svojih kritik obstoječe osnovne šole, glede predmetnika pravi, da je ta najbogatejši v… ...prikaži večv Evropi in najbrž tudi na svetu ter, da je vsak predmet, ki je manj kot dve uri na teden, defekten. Absolutna napaka po njegovem je NPZ v šsetem in še bolj v tretjem razredu in, če birokrati v šolstvu niso sposobni ugotoviti stanja glede znanja brez tega,..
od kdaj so pa čistilke šolska elita? hahahaha