Rupel jemlje Pahorju podporo

Vlado premierja Boruta Pahorja podpira dobra polovica anketiranih, dobra tretjina pa je ne podpira, kaže decembrska raziskava javnega mnenja Politbarometer. Večina vprašanih ne odobrava imenovanja Dimitrija Rupla za Pahorjevega odposlanca, polovica pa jih meni, da mora vlada pri reševanju vprašanja izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča. Odločitev predsednika republike Danila Türka, da zadrži imenovanje nekaterih veleposlanikov, več kot polovica vprašanih odobrava.

Če bi bile volitve naslednjo nedeljo, bi 30 odstotkov vprašanih volilo Socialne demokrate, 18 odstotkov SDS, osem odstotkov Zares, šest odstotkov SNS in štirje odstotki DeSUS. Pod parlamentarnim pragom bi v takšnem primeru ostale LDS (tri odstotke) ter SLS in NSi (dva odstotka).

Z vlado premierja Pahorja je sicer zadovoljnih 51 odstotkov anketiranih, 34 odstotkov pa je ne podpira. Junijska meritev je pokazala 33-odstotno podporo vladi tedanjega premierja Janeza Janše, 60 odstotkov vprašanih pa tedanje vlade ni podpiralo. Z izidom septembrskih parlamentarnih volitev je zadovoljnih 59 odstotkov anketirancev, 34 odstotkov pa jih z rezultatom ni zadovoljnih.

Na zaupanju največ pridobil premier
Raziskava Politbarometer je merila tudi zaupanje v institucije. Največje, 55-odstotno zaupanje, uživa predsednik republike, sledijo pa evro (53 odstotkov), Banka Slovenije (49), informacijska pooblaščenka (47), šolstvo (44), vojska (42), varuhinja človekovih pravic (41), predsednik vlade (40), komisija za preprečevanje korupcije (36) in mediji (35 odstotkov). Anketiranci pa imajo najmanj zaupanja v Cerkev in duhovščino (48-odstotni delež nezaupanja), sodišča (46) ter politične stranke (43 odstotkov).

Primerjava rezultatov zadnjih treh meritev pokaže, da so na zaupanju največ pridobili predsednik vlade, državni zbor in vlada v celoti, največ pa je izgubil predsednik republike. Visoko so umeščene tude nadzorne ustanove, ki so nad ravnjo zaupanja, ki jo uživajo osrednje državne ustanove.

Raziskave pokažejo, da sta v vrhu vrednotne lestvice Slovenk in Slovencev družina in delo, na dnu pa vera in politika. Z materialnimi razmerami je zadovoljna dobra polovica vprašanih (53 odstotkov), nezadovoljna pa slaba polovica (45 odstotkov). Zaskrbljenost glede možne izgube zaposlitve pa kaže dobra tretjina vseh zaposlenih. Glede na to, da se v zadnjem času veliko govori o svetovni gospodarski in finančni krizi, pa 64 odstotkov vprašanih odgovarja, da bo to vplivalo na njihovo ravnanje z denarjem.