Julien Leblay je Slovenijo sam prekolesaril že leta 2006, tokrat pa mu družbo dela žena. Ker sam kot prejemnik krvi po nesreči pred leti v Franciji ne sme darovati krvi, s kolesarjenjem k temu spodbuja ostale. "Najprej oprostite, ker ne govorim slovensko," skromno začne svojo predstavitev član društva Popotniki z velikim srcem in nadaljuje: "V veselje mi je, da sem spet tu. Imate lepe gore, reke, prijetne ljudi."
Tri leta na kolesu
Za promoviranje krvodajalstva prek kolesarjenja se je odločil, ker se mu to zdi odličen način spoznavanja ljudi. "Ljudje vidijo ogromno naložena kolesa in te kaj vprašajo," pove in poudari: "To (darovati kri, op. p.) je enkraten občutek."
Z ženo načrtujeta, da bosta leta 2012 prišla do Nove Zelandije. Seznam držav, ki jih bosta obiskala, in časovni načrt si lahko ogledate na tej povezavi.
V Sloveniji sta si zaenkrat ogledala Kranjsko Goro, Bled, Bohinj in okolico Mosta na Soči. Jutri gresta proti Kočevju, nato pa bosta še en dan preživela ob Kolpi, za katero Julien pove: "Vem, da je toplejša kot Soča." Pot ju bo vodila na Hrvaško in od tam dalje. Načrt poti sta sicer sestavila glede na letne čase ter aktualno politično stanje v državah.
Odziv ljudi, ki jih poskuša Julien spodbuditi h krvodajalstvu, je različen. Nekateri mu izkazujejo podporo s pošiljanjem elektronskih sporočil, drugi se odločijo postati krvodajalci. Kot pravi, je problem donatorstva prisoten ves čas. Le okoli pet odstotkov ljudi daje kri, medtem ko jo prejme okoli 80 odstotkov ljudi. V Sloveniji letno denimo darujemo 45.000 litrov krvi, a to še vedno ni dovolj. Ravno v teh poletnih dneh, ko so številni na dopustu, Rdeči križ in Zavod za transfuzijo znova pozivata k večjemu obisku krvodajalskih akcij.
Več v člankih Zaloge krvi znova kopnijo in Manjka krvi z negativnim Rh-faktorjem.
