Ukrepe je sprva vključila v osnutek zakona o izvrševanju državnega proračuna, ker pa so sindikati temu nasprotovali, je nato na dopisni seji konec tedna pripravila poseben zakon. A se je vlada s sindikati dogovorila, da v primeru, če spremembe s sindikati ne bo usklajene, poslancem tega ne bo predlagala v nadaljnjo obravnavo.
Vlada v proračunu za leto 2016 že vračunala 210 milijonov manj
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je zaenkrat že obljubil, da bodo sprostili obljubljena napredovanja, med tem ko bi si želel ostale sedanje ukrepe podaljšati iz zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Poleg prihranka pri stroških dela, kjer si vlada obeta 210 milijonov prihranka, pa si želijo, da bi še 47 milijonov evrov privarčevali proračunski uporabniki sami. Še dodatnih 53 milijonov evrov pa bi vlada rada pridobila na račun znižanja premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so predmet kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti.
Sindikalisti pa so doslej že večkrat javno ponovili, da na nadaljnjo podaljšanje ukrepov - ki bi se morali z 2,5-odstotno gospodarsko rastjo končati - niso pripravljeni.
Prav zato, ker sindikati ves čas vztrajajo pri sprostitvi varčevalnih ukrepov s prihodnjim letom, se postavlja vprašanje, kaj bo s proračunom, če dogovora ne bo. Vlada namreč nabor ukrepov, vključen v predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 ter drugih ukrepih v javnem sektorju, ocenjuje na 210 milijonov evrov. Skupno z znižanimi premijami kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in varčevanjem samih uporabnikov to znese 310 milijonov evrov.
S sindikati se vlada še pogaja, z ostalimi pač ne
Del varčevalnih ukrepov, ki jih vsebuje Zujf, pa je vlada že podaljšala. Za razliko od pogajanj s sindikati javnega sektorja, se vlada ni pogajala z upravičenici socialnih transferjev. Kot je vlada že potrdila, bodo prihodnje leto sicer povišali otroški dodatki, državne štipendije in socialna pomoč.
Dodatek za pomoč ob rojstvu otroka pa bo še naprej vezan na premoženjski cenzus, prav tako ostaja na materialni položaj vezan dodatek za veliko družino. Začasno se na enakem nivoju kot doslej ohranjajo tudi starševska nadomestila. Zamrznjenih pa ostaja tudi pet dodatnih dni plačanega očetovskega dopusta.
dezurni@zurnal24.si
Stvar je zelo enostavna. Vpeljes fiksni od drzave in variabilni del od projektov, evropskih projektov, svetovanj, predavanj itd. Prakticno za vsako podrocje se najde evropski projekt. če so res tako sposobni, kot se prodajajo, napripreljejo v vsak del javnega sektorja… ...prikaži več evropski projekt. kdor je uspesen ima zagotovljen povisan variabilni del place. Deli JS so tu zelo uspesni, deli pa se v 60 letih. Sam za razpisno dokumentacijo EU projektov je treba delat.
Danes je vse denar. Problem je tudi, da vse kar proizvede javno sektor je javno dobro in zastonj za uporabo. zakaj? Ce privat firma kuje dobicke na ta racun naj placa uporabnino ali pa patent. Pa res ko sestejemo vse… ...prikaži več setre, resevalce, gasilce in tudi tiste tehnike v reziji, ki delajo za 20 placni razred jih ni za 10% vsega javnega sektorja. Naj gre visoko izobrazeni delat to za kar so bili solani. delat dnar za blaginjo države. Ne sam vlec place. Mimogrede privat firme lepo kupujejo po tujini nove kapacitete. Drzavne ala telekom zeleznice so pa zaspale znotraj udobja male Slovenije.
To ne spremeni prihodkov proracuna. Firme morajo to vglavnem poravnati. Najvecji neplacniki prispevkov pa so po vecini firme, ki jim je država pomagala ali imajo tudi državni delez. Strinjam se, da dolg slabe banke ni pridelal javni sektor. Je pa… ...prikaži več absolutno res, da javni sektor ni vzdržen. majhna država smo. Visoko izobrazene imamo pa namesto v gospodarstvu vecinoma v javnem sektorju, kjer se imajo fino in raziskujejo, kar koli ze pac. Ampak to je treba tudi prodat. Bodisi skozi kvalitetne kadre in znanje, ki ga slovensko gospodarstvo dejnsko potrebuje, bodisi kot kulturno vrednosto ali pa dejansko gospodarsko vrednost. Slovenija je premajhna za bazne raziskave. To silahko privoscijo velike države. Mi bi iz institutov rabili aplikativne resitve. pa naj prodajo najboljsemu ponudniku. Ampak denar naj gre za dejavnost v integralni proracun. Ne pa v privat zepe. Če si v privat firmi je vse tvoje znanje in resitve lastnina firme, v JS pa države. sam pri nas je to avtorsko delo,ce si v JS. Če