Sadjarji s prstom na okoljsko ministrstvo

"Torkova pozeba predvsem v celotnem vzhodnem delu države je v sadjarstvu naredila zagotovo največjo škodo v samostojni Sloveniji. To že lahko ocenimo," pravi podpredsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in predsednik za sadjarstvo Boštjan Kozole, sicer direktor krškega Evrosada. Nadaljuje, da je za podajanje konkretnejših številk še prezgodaj, zagotovo pa bo govora o več milijonih evrov škode. "Žal je slika v mnogih sadovnjakih takšna, da upanja več ni, v nekaterih se bo prava škoda pokazala šele čez nekaj tednov, nekje do konca junija," dodaja Kozole. Tudi na to, kakšne bodo dolgoročne posledice, je v tem trenutku še težko oceniti. "Poleg pozebe je dodatno škodo naredilo še sneženje, da je mera polna, pa so imeli v nekaj deset nasadih že razprostrte mreže proti toči, ki jih je sneg popolnoma uničil."

Tam, kjer je ujma pridelek odnesla, bodo skušali s čim nižjimi stroški priti do konca leta, saj so ne glede na to, da letine zagotovo ne bo, potrebni ukrepi. "Če bi se bolezen pustila v sadovnjaku, bi to lahko imelo posledice tudi v prihodnjem letu," pojasnjuje Kozole in doda, da odgovora na vprašanje, kaj bo ujma res pomenila za slovensko sadjarstvo v letošnjem letu, v tem trenutku res še ni možno podati. "Že na tej točki pa lahko potrdim, da je škoda takšna, da prebije prag, ko začnemo govoriti o elementarni nesreči."

Državna sekretarka: "Odškodnine ne bodo možne, pomagali bomo drugače"

Pred sestankom je državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša za naš portal potrdila Kozoletove besede, da bo škoda po nedavni pozebi in sneženju gotovo več milijonska in da bo gotovo presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče. "Vendar klasična odškodnina prizadetim, kot recimo v primeru suše ni možna," poudari Strniševa, ki pojasni, da se suše ne da zavarovati, zato zakon omogoča, da se prizadetim izplačajo odškodnino, s katerim nadomestijo del izgube.

"Proti pozebi pa se da zavarovati, tako da te vrste odškodnine zagotovo ne bo. So seveda možni eki drugi ukrepi; v poštev bi prišel odpis prispevkov za pokojninsko zavarovanje, za kmete, ki so obdavčeni po katastrskem dohodku, bo ta nižji. Skratka, prizadetim bomo skušali pomagati, način bomo še definirali," sklene Strniševa.

Sadjarji: Imamo "slovenski" problem

Številni slovenski sadjarji aktivno zaščito pred pozebo vidijo v tako imenovanem sistemu oroševanja, študijo glede tega so že opravili v Biotehniški fakulteti. Gre za postopek, v katerem se nasade ves čas kapljično orošuje, voda v nasadu ves čas kroži, cevi so speljane nad njim. Ko pride do minusa, se okrog cveta ali plodu, odvisno v kateri fazi pride do zmrzali, naredi leden oklep, znotraj katerega se vzpostavi mikroklima, ki je za cvet ali plod varna. Kozole pri tem poda primerjavo Južne Tirolske, kjer imajo okrog 16 tisoč hektarjev nasadov, 90 odstotkov jih je oroševanih.

Tudi pri nas obstajajo takšni nasadi, a zgolj za vzorec. Jih Evrosad ima, vprašamo sogovornika, ki odgovori, da ne. Da delajo na tem, da bi vzpostavili ta sistem, in sicer ravno na tistih območjih, kjer so imeli v zadnji ujmi največ škode. Težava ni finančne narave, saj oroševanje vzpodbujajo evropski strukturni skladi, težava je v nerazumljivo dolgih slovenskih postopkih, pri čemer sadjarji izpostavijo predvsem okoljsko ministrstvo. "Pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj lahko traja leta in leta. Zato bi morali čim prej sprejeti enotni zakon o namakanju in oroševanju," je prepričan Kozole.

Zakaj takšnega zakona Slovenija še nima? Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša najprej poudari, da informacij, da bi se na terenu soočali s težao pri pridobivanju dovoljenj, nima. "V Programu razvoja podeželja 2007 - 2013 smo podprli 73 vlog za odobritev nakupa namakalne opreme z oroševanjem, za kar je bilo namenjenih 652 tisoč evrov." Tudi na Arsu menijo, da težav glede pridobivanju dovoljenj ni, saj se v okviru vloge za pridobitev vodnega dovoljenja odloča le o trenutnem maksimalnem odvzemu, skupni letni količini odvzema in ekološko sprejemljivem pretoku. Do same rabe vode se ne opredeljujejo, vse se odloča v okviru vloge za pridobitev vodnega dovoljenja za namakanje kmetijskih zemljišč.

Kot novost na trgu so se sicer pojavile tudi naprave za segrevanje zraka, ki pridejo predvsem v poštev za manjše sadovnjake in vinograde. Gre za naprave, ki mešajo in grejejo zrak ter na ta način preprečijo škodo, kadar se temperatura spusti malo pod ničlo. "Te tehnologije pri nas še ni, so se pa za njo že začeli ozirati sadjarji, ki so se z njo seznanili na sejmih. Če bo interes, bomo program razvoja podeželja morali razširiti nabor ukrepov, da bi bile tudi takšne investicije upravičene," sklene Strniševa.