Postelj za študente je v Sloveniji občutno premalo, kar ponekod vodi v nekoliko nenavadne rešitve. V Slovenj Gradcu so študente denimo nastanili kar v hostlu, ki je odslej klasificiran kot zasebni študentski dom.
Ali je Slovenj Gradec izjema ali napoved novega modela, smo povprašali Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), kjer so nam zatrdili, da hostel z njihovega vidika ni model prihodnosti.
V Slovenj Gradcu razen zasebnega študentskega doma (ki je sicer Javni zavod Spotur) drugih kapacitet za subvencionirano bivanje študentov ni.
Tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) menijo, da mora biti bivanje študentov v hostlih izjema. "Študenti za čas študija potrebujejo varno in stalno streho nad glavo, ne pa začasne," verjamejo.
Poleti jih izselijo, da lahko sobe oddajajo turistom
Ker so hostli primarno turistična nastanitev, so lastniki bolj motivirani oddajati sobe za krajši čas, saj je zaslužek višji. "To je očitno na stanovanjskem trgu, kjer je vse manj najemodajalcev pripravljenih oddajati nepremičnine v dolgotrajni najem, kot tudi celo v javnih študentskih domovih, npr. na Primorskem, kjer se večina študentov med poletjem iz študentskih domov izseli, da lahko te kapacitete Študentski domovi Univerze na Primorskem oddajajo turistom po višji ceni," opozarjajo.
Kakšno pa je bivanje v hostlu v primerjavi s klasičnim študentskim domom? "Kot so si med sabo lahko različni študentski domovi, so si različni tudi hostli, zato ne bi bilo pravično preveč posploševati," pravijo v Študentski organizaciji. "Je pa dejstvo, da so sobe v hostlih velikokrat namenjene bivanju več oseb (kot dveh) v sobi in ponujajo manj zasebnosti in miru, kot ga ponujajo študentski domovi."
V tekočem študijskem letu zasebniki s subvencijo nudijo kar 1145 postelj za študente, poleg tega je subvencijo za bivanje možno koristiti v 17 dijaških ali zasebnih študentskih domovih po celotni Sloveniji. Tudi to jasno kaže, da je študentskih domov v Sloveniji premalo.
Pomanjkanje najhujše v Ljubljani
Na MVZI se zavedajo, da je predvsem v Ljubljani problematika bivanja študentov v javnih študentskih domovih zaradi pomanjkanja postelj še posebej pereča. Zato so v letu 2024, poleg priprav na gradnje in prenove študentskih domov, poiskali možnosti alternativnega urejanja zagotavljanja zadostnih študentskih ležišč skozi subvencije.
"Dvignili smo subvencijo za javne študentske domove na 38,92 evra, kar je 40 odstotkov več, kot je bila višina zadnjih deset let, ter izenačili subvencijo, ki jo prejmejo zasebniki in zasebni študentski domovi z dodatkom k štipendiji za študij izven kraja bivanja, ki zdaj znaša 100,64 evra, kar je trikrat več kot v preteklih letih," pravijo.
S temi ukrepi zasledujejo več ciljev, "ki bodo omogočili boljše bivanje študentov in zagotavljali manjkajoča ležišča predvsem v Ljubljani, kjer primanjkuje vsaj 1000 postelj".
Pričakujejo še več zasebnih sobodajalcev
Na MVZI obljubljajo tudi, da dvigi cen ne bodo prizadeli študentov, javni študentski domovi pa bodo investirali v prenove in izboljšanje bivanjskih pogojev.
"Zaradi znatno višjih subvencij pričakujemo več zasebnih sobodajalcev, ki pa so zavezani študentom zagotavljati bivanjske pogoje, kot so v študentskih domovih (določila pravilnika o študentskih domovih namreč delno veljajo tudi za zasebne sobodajalce) in so, za razliko od najemodajalcev na trgu, podvrženi nadzoru," dodajajo.
Študentska organizacija Slovenije pa ob tem opozarja, da ima pri nas le eden od osmih študentov možnost bivanja v javnem študentskem domu, "kar je, še posebej glede na stanje na najemniškem stanovanjskem trgu, močno premalo".
Prepričani so, da bi moralo biti postelj v študentskih domovih dovolj, da bi vsak študent, ki bi to potreboval, imel svoje mesto v študentskem domu.
Gradnja novih študentskih domov
Javni študentski domovi, ki so v upravljanju univerz, omogočajo bivanje v treh največjih študijskih središčih: v Ljubljani, Mariboru in v Slovenski Istri (Koper, Portorož). V Kranju, Novem mestu, Kopru in Portorožu lahko študenti subvencionirano bivajo v Dijaškem in študentskem domu (DŠD Kranj, DŠD Novo mesto, DŠD Koper in DŠD Portorož), enako velja za dijaške domove v Ljubljani (Vič), Mariboru (Prometna šola Maribor), Izoli (SŠ Izola), Novi Gorici (DD Nova Gorica) ter Portorožu (DD Portorož). Zasebni študentski domovi, kjer je možno koristiti subvencijo, pa so v Ljubljani (tam so štirje tovrstni domovi), v Brežicah, Slovenj Gradcu, Mariboru, Izoli in Kopru.
Na MVZI sicer obljubljajo razširitev ponudbe za študente. V letu 2026 se bodo v skladu z načrti začeli postopki za gradnjo študentskega doma Roška s 380 ležišči, po sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Pričakujejo tudi spremembo občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (MOL) za gradnjo doma Brinje s 696 ležišči, da bodo lahko na ministrstvu začeli postopke, potrebnimi za izgradnjo novega študentskega doma.
Ko greš v Rožno dolino ali na Gerbičevo vidiš študentske bloke, mlade... Notranjost, ok, ni slabo. Ko pa greš pogledat v Dobrunje, nove zapore se pa lahko zamisliš. Študentje se lahko zjokajo ob tem kje živijo in kako bodo živeli… ...prikaži več zaporniki. Poraja se vprašanje ali za politiko ni lopov več vreden kot bodoči strokovnjak? Ja, sobe, igrišče, fitnes, poskrbljeno za osebni razvoj v Dobrunjah, da bodo lopovi lahko sveži nadaljevali rabote po ''odsluženi'' kazni. Fej in fuj za tako delo politike....
Z Davkom na nepremičnine bi lahko ubili dve muhi na mah ampak je nepremičninska kasta močnejša od volje volivcev . Davek na drugo in ostale nepremičnine za gradnjo objektov za izobraževanje in zdravljenje ljudi.
Naj ne študirajo,naj se grejo izučit za električarja,keramika,vodovodarja,bo denarja kot pečka.Ne morejo vsi študirat in pol it v parlament študirat kako čimprej do denarja