Da nam bo država manj pobrala od prisluženih bruto evrov. Kdo ne bi glasoval za to. Tako kot se vsi strinjamo, da mora biti Slovenija socialna država, da je treba mladim zagotoviti službe in stanovanja, a se pri izvedbi pogosto zaplete. Če pri davkih nekomu vzameš manj, moraš drugemu več, sicer bo v proračunu manj denarja. V obeh primerih je treba v nekaj zarezati, kar pa vedno nekoga zaboli – in ta zacvili. Če dovolj glasno, se politiki ustrašijo in karavana ne gre dalje, ampak ostane tam, kjer je.
Predvolilno. Davki in finance so resna zadeva. Zato bi od predstavnika SDS in pretendenta za ministra za finance Andreja Širclja upravičeno pričakovali, da nam razen floskule o davčni razbremenitvi srednjega sloja postreže še s kakšnim izračunom. Minister, ki je kar tako govoril, denimo o tisoč evrih minimalne plače, namreč škatle pakira leto pred iztekom mandata. In še, kaj ni te lestvice uvedla prejšnja vlada, v kateri je bil Šircelj državni sekretar na ministrstvu za finance!? Kakorkoli, bodite pozorni, če bo odgovor, da bomo bolj obdavčili bogate. Po nikoli uresničenem Križaničevem predlogu iz leta 2009 bi morali tisti s pet tisoč evri neto mesečne plače na leto plačati pet tisoč evrov dohodnine več. A takih bogatašev ni bilo niti dva tisoč. To pomeni, da bi zbrali največ nekaj deset milijonov evrov, kar je pri milijardi evrov dohodnine kaplja v morje. Tisti, ki so res bogati, si raje kot visoko plačo iz podjetja izplačajo dobiček, ki je obdavčen le z 20 odstotki.
