Sedem strank o družinskem zakoniku

Predstavniki sedmih strank so razloge za podporo družinskemu zakoniku predstavili v okviru Gibanja za Družinski zakonik, ki je nastalo po napovedi referenduma in v katerega so poleg strank vključene tudi različne civilnodružbene organizacije.

"Vsakdo ima pravice do izbire"

Predsednik Liste Virant in predsednik državnega zbora (DZ) Gregor Virant je pojasnil, da zakonik podpirajo, ker so prepričani, da ima vsakdo pravico do svobodne izbire, kako bo živel, dokler ne škoduje drugemu. Prav tako ga podpirajo, ker morajo biti vsi otroci enako zaščiteni – ne glede na to, v kakšni družini živijo – in ker prinaša vrsto izboljšav, kot so prenos nekaterih pristojnosti na sodišča, hitrejši ukrepi za zaščito otroka in poenostavitev sklenitve zakonske zveze.

Ne prinaša niti ene slabe rešitve

Po mnenju predsednika PS Zorana Jankovića je to eden od referendumov, ki je "popolnoma nepotreben". Družinski zakonik namreč, kot pravi, prinaša samo dobre rešitve, niti ene slabe. Ob tem je pozval, da "moramo sprejeti stališče, da živimo skupaj, in spoštovati različnost". Janković se tudi sprašuje, kako bodo zagovorniki referenduma utemeljili stroške, ki po njegovem mnenju nastajajo po nepotrebnem. Ob tem pa je omenil tudi, da imajo nasprotniki zakonika izjemne težave, ko poskušajo pojasniti, zakaj so proti.

"Družina je toplina"

Tudi predsednik SD Borut Pahor, ki je v času sprejema zakonika v DZ vodil vlado, je poudaril, da zakonik podpira, ker ta "nikogar ne ogroža, nekaterim pa omogoča nekaj, kar jim doslej ni bilo dano". Kot je pojasnil, javnost danes nagovarja zlasti kot partner in oče. "Družina je toplina. Če se otrok počuti varnega in ljubljenega, utegne biti tudi sreča. Tega zakonik – kot nič na svetu – ne zagotavlja, vendar to toplino omogoča v večji meri vsem otrokom in ne le tradicionalni večini," je dejal.

Referendum o tem, kakšna družba bomo

Kot pravi predsednica LDS v odhajanju Katarina Kresal, bi rada živela "v resnično svobodni družbi", v kateri je vsak lahko to, kar je, živi tako, kot želi, in s tistim, ki želi, deduje po svojem partnerju in po očetu in materi, tudi če nista biološka. Po njenih besedah namreč danes med nami živijo ljudje, ki vseh teh pravic nimajo. Zato prihajajoči referendum, kot je prepričana, ni samo referendum o enem zakonu, ampak je referendum o tem, kakšna družba bomo – ali svobodna in odprte glave ali zaprta, nesvobodna in nazadnjaška.

"Družina tam, kjer je otrok"

Manca Košir iz stranke TRS je izpostavila ustavno določbo, ki zagotavlja, da smo pred zakonom vsi enaki, da so vsem zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine – ne glede na raso, spol, jezik, vero. Po njenem mnenju gre v zakoniku za zgodovinski premik pri definiciji družine, saj je družina "tam, kjer je otrok". Otrok je tako po njenih besedah končno v središču našega zanimanja.

Vsaka družina ni idealna

Tudi predsednik stranke SMS - Zeleni Darko Kranjc je kot najbolj svetlo točko zakonika izpostavil to, da otrok postaja bistvo družine. Kot je sicer omenil, je imel nekaj pomislekov pri implementaciji teorije v prakso, kot jo določa zakonik glede rejniških družin. Vendar poudarja, da je družina – takšna ali drugačna – bistvo družbe. Vsaka po njegovih besedah sicer ni idealna, se pa išče prostor za otroka tam, kjer so koristi za otroka najbolj zaščitene.

Vsak si življenje lahko uredi, kot hoče

Predsednik Zaresa Pavel Gantar pa pojasnjuje, da v stranki podpirajo družinski zakonik, ker verjamejo "v pravico vsakogar, da si svoje življenje oblikuje tako, kot sam želi, če pri tem te pravice ne oropa drugih". "Družinski zakonik to omogoča," je poudaril in dodal, da so bile družine vedno raznovrstne. Glasovanje o družinskem zakoniku po njegovem mnenju "ni le glasovanje o tem, ali smemo ljudem predpisati obliko družine, ampak tudi o tem, ali bomo kot družba imeli pred sabo razvojno prihodnost".

Aktivnosti v podporo družinskemu zakoniku sicer podpira tudi Demokratična stranka dela.