Biznis. Člani so lani v blagajne sindikatov (pravne osebe, ki opravljajo dejavnost sindikatov) s članarinami prispevali 237 tisoč evrov manj kot predlani. Znižali so se tudi drugi prihodki, zato so imeli konec leta 1,7 milijona evrov prihodkov manj kot predlani.
Neprofitni dobičkarji
Vsi sindikati skupaj so lani kljub nižjim prihodkom ustvarili 4,7 milijona evrov dobička (čisti presežek prihodkov). To pa je za 600 tisoč evrov manj kot leto prej.
Uvrstitev. Novost na lestvici je Sindikat Kliničnega centra Ljubljana (na petem mestu). Predlani namreč Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve niso posredovali letnega poročila (zoper sindikat je bil uveden postopek). Izpad. Zaradi za 335 tisoč evrov nižjih prihodkov od predlani – lani so jih imeli le 305 tisoč – je z lestvice izpadel Sindikat obrtnih delavcev Slovenije.
Prva trojica še vedno ostaja trdno v sedlu – so edini, ki so prekoračili milijon evrov prihodkov. Po dobičku je daleč najuspešnejši Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) z Branimirjem Štrukljem na čelu, ki je ustvaril več kot 760 tisoč evrov dobička. Med petnajsterico mu s 161 tisoč evri dobička sledi Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča je denimo leto končala brez dobička.
Tri milijone več v depozite
Več denarja je v depozite spravilo 14 od 15 sindikatov. Lani so v njih hranili 11,4 milijona evrov, predlani pa 8,5 milijona. Prihranke v depozitih je zmanjšal le Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije. Za kar 1,1 milijona evrov so sredstva v depozitih lani povečali v Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije.
Manj zaposlenih
Število zaposlenih se je glede na število opravljenih ur zmanjšalo. Statistika kaže, da je bilo v sindikatih lani zaposlenih 221 ljudi ali devet manj kot predlani. Skladno s tem so manjši tudi stroški plač in nadomestil – v primerjavi s predlani za 108 tisoč evrov. A to je le povprečje. Od 15 najmočnejših sindikatov jih ima večje stroške plač 12. Sviz denimo je imel lani (statistično) enega zaposlenega manj, kljub temu pa so se stroški plač povečali za 20 tisoč evrov.
Nepremičninska mogotca
V zemljiščih in zgradbah ima največ denarja Štrukljev Sviz. Skupaj s Semoličevo ZSSS jih imata za več kot šest milijonov evrov.
Članstvo
40.000 članov in še nekaj več ima Sviz Branimirja Štruklja. Čeprav so prihodki nekoliko nižji, se število članov ni zmanjšalo, pravijo v Svizu: “Prej se je povečalo za nekaj deset.”
250.000 članov ima ZSSS, pravi prvi sindikalist Dušan Semolič. Dodaja, da se je število lani povečalo za pet tisoč. Prihodki so glede na predlani sicer nižji za 65 tisoč evrov.
38.000 članov ima sindikat Skei z Lidijo Jerkič na čelu (približno na enaki ravni kot predlani). “Ocenjujemo, da jih je zaradi stečaja šlo okoli 500, nekaj pa smo jih dobili na novo,” pravi Jerkičeva.
Finančna moč sindikatov ni naš izum
Pogovarjali smo se s predstavnikom Sindikata varstvenega varstva in socialnega varstva Slovenije Zvonetom Vukadinovičem.
So sindikati profitni ali ne?
Članarine so neprofitne. Kar dobimo iz drugih virov poslovanja, pa je obdavčeno kot pri podjetjih.
Vaš sindikat denimo ustvarja presežke.
Če je ostanek dohodka večji, ga namenimo v stavkovni sklad in ne vpliva na delovanje, nagrade članov, vodstva in drugo. Presežek mora biti. Sindikat z nultim poslovanjem ne bi mogel poslovati – bolje je, da se ukine. Ta pritisk, finančna moč sindikatov ... To ni naš izum.
V depozitih ima 15 sindikatov kar 11,4 milijona evrov.
Vsi slovenski sindikati imajo znatna sredstva. To ni nič novega. A se s tem denarjem z bankami, kjer imamo depozite, dogovarjamo. Kot močnejša stranka dosežemo nižje obrestne mere za naše članstvo, subvencioniramo stroške kredita.
So sindikati s presežkom članom že kdaj vračali del članarine?
Ne poznam takega primera.
Kaj sindikati nameravate s toliko denarja?
Naš sindikat z zbranim denarjem 20 tisoč članom še vedno ne more financirati enotedenske stavke.
