Šircelj o tem, kdo bo imel koristi od tega premoženja

V nadaljevanju preberite:

• Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva združitev državnega premoženja v enoten sklad.
• Minister Andrej Šircelj poudarja, da bodo donosi sklada namenjeni pokojninski blagajni, skrbi za starejše ter demografskim in družinskim politikam.
• Upravljanje bo po njegovih besedah profesionalnejše in bolj enostavno.

Ministrstvo za finance ministra Andreja Širclja je danes v javno obravnavo dalo predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki je bil do včeraj v medresorski obravnavi. Omenjeni zakon predvideva združitev državnega premoženja v enem skladu.

Novi sklad naj bi upravljal naložbe v skupni vrednosti kar 18 milijard evrov, minister pa je na današnji novinarski konferenci razkril, katere vse bodo v njem. 

Najprej je pojasnil razloge za ustanovitev sklada. Po njegovem sem soočamo s številnimi krizami, in s številnimi novimi izzivi. Eden izmed teh izzivov je tudi demografija oziroma rodnost. Statistika pravi, da je rodnost v Sloveniji 1,52, v Evropi 1,34, kar seveda pomeni, da prebivalstvo na drugi rok izumira. 

Saša Despot

Kdo bo imel koristi

Po njegovem potrebujemo dodatne vire. "In premoženje, ki so ga ustvarili upokojenci in ki ga tudi ustvarjajo, ljudje, je eden izmed dodatnih virov. In prav je in pravično je, da bodo koristi od premoženja, ki so ga ustvarili, imeli ravno ti upokojenci. To je namen demografskega sklada, namen skratka, da tisti, ki so ustvarili to premoženje, imajo tudi koristi," je delal.  

Nacionalni demografski sklad, ki naj bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in s pripojitvijo Kapitalske družbe in družbe DSU ter s prenosom praktično vseh državnih naložb nanj, naj bi prinesel koncentrirano, profesionalno, poenostavljeno in bolj učinkovito upravljanje državnega premoženja ter tako zagotovil varnejši in stabilnejši pokojninski sistem. 

Upravljanje bo profesionalnejše

"Gre seveda za koncentracijo in s tem seveda mislim, da bomo iz tega imeli tudi določene koristi. Upravljanje bo profesionalnejše, bo seveda tudi bolj enostavno, veliko lažje je upravljati en sklad na profesionalen način, kot imeti številne sklade, kjer se upravlja premoženje po različnih metodah, po različnih postopkih," je še povedal minister, ki je naštel načela za upravljanje sklada, ki so zapisana v zakonu, ki je kot rečeno danes že v javni obravnavi in bo sprejet po rednem postopku. 

"Ob tem se bodo upoštevala načela skrbnosti vestnega upravljanja, poštenega upravljanja, odgovornosti, neodvisnosti, ki zagotavlja samostojno in nepolitično delovanje takšnega sklada. Prav tako govorimo o načelu sledljivosti, transparentnosti, gospodarnosti in učinkovitosti. Del kapitala se tako akumulira, hkrati pa zakonske rešitve tudi omogočajo, da bo ta kapital trajno rasel. In s tem seveda prinašal koristi sedanjim in seveda tudi prihodnjim upokojencem."

Del vsakoletnih prihodkov od upravljanja premoženja bo pokojninsko blagajno ter za namene dolgotrajne oskrbe in družinske politike.

In kako se bodo uporabljali dobički od morebitne prodaje premoženja? "Tukaj seveda govorimo o nestrateških prodajah, o strateškem premoženju tukaj ni govora, ker strateške naložbe se ne bodo prodajale oziroma se ne morejo tudi potem zakonu prodajati. Tu govorimo seveda o tem, da naj bi imeli od teh donosov koristi prihodnji upokojenci in sedanji upokojenci, se pravi od premoženja, bodo imeli koristi tisti, ki so to premoženje tudi ustvarjali. In mislim, moje osebno mnenje je, da to je eden izmed plemenitih ciljev, ki jih ima ta zakon."

Zavrnil očitke

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež zavrnil očitke, da naj bi šlo samo za koncentrirano politično moč. “Zakon izrecno določa načelo neodvisnosti. Sklad upravlja naložbe samostojno in neodvisno, organi sklada niso vezani na navodila državnih organov in drugih oseb, vsaka komunikacija pa mora imeti sledljivost,” dejal.

Po njegovem je odgovornost sklada na upravljavcih, ne na politiki. "Zato je pomembno razlikovati med koncentracijo upravljanja in koncentracijo politične moči. Vse, kar je v namenu v zakonu, je, da se poveča učinkovitost in ne samega vpliva politike na upravljanje sklada."

Sicer bo nacionalni demografski sklad razdeljen na naslednje organe: skupščina, nadzorni svet (devet članov) in uprava (trije člani). Štiri člane nadzornega sveta bo imenoval državni zbor, še pet članov pa vlada. Nadzorni svet bo na podlagi javnega razpisa imenoval tudi člane uprave.

Sklad naj bi bil v 100-odstotni lasti države s tričlansko upravo in devetimi nadzorniki. Pet nadzornikov bo izbrala vlada, štiri nadzornike državni zbor, od tega tri iz vrst treh poslanskih skupin, eden pa bo iz združenja upokojencev.

dezurni@styria-media.si.