SKEI: Hočemo več kot le 485 evrov

"Najnižja plača ne sme biti nižja od 624 evrov neto"

SKEI v podjetjih elektroindustrije zahteva zvišanje plač za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za devet odstotkov.

Kot je minuli teden povedala predsednica SKEI Lidija Jerkič, so te številke višje kot na lanskih pogajanjih, ko se delodajalci niso želeli pogovarjati niti o zahtevah, ki so bile po njenih besedah pod realnimi.

Med pogajalske zahteve so dodatno zapisali zahtevo, da najnižja izplačana plača v vseh treh dejavnostih od 1. januarja ne sme biti nižja od 624 evrov neto, kolikor po novem znaša prag minimalnega zneska za preživetje.

"Zaslužili so si tudi dodatek"

Ker so delodajalci v enoletnem obdobju neuspešnih pogajanj po mnenju SKEI zaslužili, zahtevajo tudi izplačilo enkratnega zneska delavcem v višini 20 odstotkov njihove plače.

Stavkovne zahteve se nanašajo še na višino regresa ter na sklenitev dogovora o načinu približevanja najnižjih osnovnih plač minimalni plači. Ta se je z letošnjim januarjem zvišala na 783 evrov bruto, medtem ko najnižja osnovna plača v podjetjih kovinske in elektroindustrije znaša 485 evrov.

Če odziva po današnjem protestu ne bo, bo SKEI 23. januarja izvedel opozorilno stavko. Od danes do 23. januarja bo med člani sindikata potekalo izrekanje o razglasitvi neomejene stavke do izpolnitve stavkovnih zahtev.

Protest in morebitno stavko sta v minulih dneh podprla Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) in za SKEI krovna sindikalna centrala, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.

GZS: Zaskrbljeni smo, zahteve so previsoke

"Industrija, ki zaposluje delavce, ki so člani sindikata SKEI, je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Je pretežno izvozno usmerjena in Slovenija se lahko za to, da še imamo takšne razmere - relativno stabilnost financiranja javnega sektorja, socialni razvoj - zahvali slovenskemu izvozu," pravi predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Znova je opozoril na nekonkurenčne pogoje, v katerih deluje slovensko gospodarstvo. Poleg tega so podjetja iz teh panog dobavitelji velikim proizvajalcem, med drugim v avtomobilski industriji, ki pa se soočajo z recesijo.

"V razmerah, ko imamo praktično negativno rast pri poslovnih partnerjih, zahtevati rast plač, kot da bi bili na Kitajskem, kjer imajo osemodstotno rast BDP, je po naši oceni največji možen udarec naši konkurenčnosti," poudarja Hribar Milič.

Branko Bračko iz Uniorja je opozoril, da je njihova konkurenca v tujini. V panogi se soočajo z vedno večjimi stroški poslovanja, tudi zaradi delovne zakonodaje, zaradi katere se ne morejo hitro odzvati na potrebo po povečanju proizvodnje. Velikega potenciala za znižanje stroškov ni, obrestne mere za financiranje investicij in obratni kapital pa so za dve to tri odstotne točke višje kot pri konkurenci v tujini, opozarja Bračko.

O zahtevah SKEI Bračko pravi, da če bi oni s takšnimi zahtevami prišli pred partnerje v tujini, jih niti ne bi vzeli na pogovore. Zahteve so previsoke, saj takšnega zvišanja niso vkalkulirali niti ga ne morejo vgraditi v cene. Meni sicer, da se bodo s sindikatom lahko dogovorili.

Janez Renko iz zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS je dejal, da so podjetja delavce, kjer je bilo možno, nagrajevala. Navedel je podatke, da je bila realna rast plač v letih 2008-2011 osemodstotna.

Martin Debelak iz združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS je ocenil, da so plače v panogi ustrezno visoke in da se "tam, kjer se ustvari, ustrezno deli". Meni, da so zahteve SKEI previsoke in da se bodo o teh številkah težko pogovarjali.