V Ljubljani danes poteka konferenca o varnosti otrok in mladostnikov na spletu, ki jo prirejajo družba B2, Šola za ravnatelje ter ISA Institut. "V osnovi gre za varno rabo interneta s strani otrok in mladostnikov," je povedal David Rozman, koordinator konference iz družbe B2. "Osnovna problematika in iziv je, kako našim otrokom omogočit varno rabo interneta v prihodnosti."
V vprašanje varne rabe interneta niso vpeti le otroci in najstniki, ampak tudi preostala družba, od staršev, učiteljev in strokovnih delavcev do organov pregona. "Vse raziskave do sedaj in tudi ugotovitve predavateljev na današnji konferenci kažejo na to, da je zavedanja o dejanskih nevarnostih kibernetskih groženj med odraslimi premalo," je poudaril Rozman. "Gre za različne oblike nasilja preko spleta, od medvrstniškega nasilja, do zlorabe otrok s strani odraslih, ko odrasli prepriča žrtev - otroka, da mu pošlje fotografije sebe, na katerih je pomanjkljivo oblečen ali celo gol," navaja Rozman. "Ko gre za splet govorimo predvsem o spletnem nasilju, spolnih zlorabah ali kršenju avtorskih pravic ter drugih grožnjah, ki se pojavljajo na internetu ali s pomočjo novih tehnologij."
Nepoznavanje
Starši in drugi odrasli premalo poznajo internetni svet, v katerem se gibjlejo njihovi otroci. Ena od aplikacij, ki jo uporabljajo najstniki, starši pa pogosto sploh ne vedo, kaj to je, je SnapChat. Aplikacija omogoča naročnikom, da pošljejo fotografijo drugim uporabnikom, a je za razliko od drugih aplikacij objava fotografije tu omejena na ena do deset sekund, zato je starši pri morebitnem nadzoru otrokovega telefona ne bodo našli. Med tem, ko fotografija izgine iz telefona v omejenem časovnem roku, prejemnik še vedno lahko naredi zaslonsko sliko. Pošiljatelj dobi obvestilo, vendar to ni dovolj za preprečitev razpošiljanja, objavljanja te slike.
Otrok nima varnega zatočišča
Kakšne so posledice ignoriranja medvrstniškega fizičnega nasilja, smo videli v primeru nasilja na OŠ Deskle. A Rozman opozarja, da ima lahko nasilje na spletu še dalnosežnejše posledice. "Pri klasičnem medvrstniškem nasilju pride otrok domov v varno zavetje, pri cyber bullyngu oz. elektronskem ustrahovanju, pa se nasilje po prihodu domov samo nadaljuje," pojasnjuje Rozman. "Ni varne točke, kar je za sodobno mladino lahko bolj pogubno kot klasično nasilje."
Da je virtualen svet lahko zelo realen, smo videli na primeru dogodkov na mariborski srednji šoli. Ravnatelj, ni zdržal pritiska, ki se je v celoti odvil na spletu, in storil samomor. "Ne glede na to, ali njegovo početje odobravamo ali ne, je bil odziv otrok, ki so objavili posnetek na spletu, napačen," poudarja Rozman.
Starši, izobražujte se!
Staršem svetuje, da se proaktivno zanimajo in izobražujejo, saj je na internetu ogromno materiala. "Absolutno prva stvar je zavedanje, da je zadeva resnejša, kot se jim zdi, da tovrstni problemi niso modna muha in bodo kvečjemu bolj kot manj prisotni," poudarja Rozman. Ena od možnih spletnih strani, kjer bodo potrebne informacije dobili tako najmlajši kot tudi starši in učitelji, je Internetna samoobramba.
To je nišni problem ki je popularen ampak obstaja še en podoben problem kateremu se premalo posveča pozornosti oziroma še manj kot že omenjenim. To je pa veliko manj raziskan in odmeven problem zafrkavanja in nespoštovanja sošolcev v osnovnih in… ...prikaži več srednjih šolah. To se mi zdi da noben kej dost ne raziskuje razen izjemoma ko gre za pripadnika kakšne manjšine. Sicer pa taki nasilneži in agresivneži ki vršijo prtisk na vrstnike v večini primerov niso kaznovani.