"Trenutne zaloge so rahlo zmanjšane. So na ravni sedemdnevnih zalog. Bolje se počutimo, če so te zaloge večje," je pred današnjim dnevom slovenskih krvodajalcev – ki ga obeležujemo vse od leta 1945, ko je bil v naši državi odvzet prvi odmerek krvi – povedal Dragoslav Domanović z zavoda za transfuzijsko medicino. Kot je dejal, trenutno najbolj primanjkujeta B-negativna in O-negativna krvna skupina. Sicer so dobrodošli tudi drugi krvodajalci, saj imajo največ težav z zalogami prav poleti, ko gre večina krvodajalcev na dopust.
"Občutek po darovanju krvi je izvrsten, ker narediš nekaj dobrega za človeka," pravi predsednik Moto kluba Rokovnjači Anže Kočar. Kri je prvič daroval v vojski pri 18 letih, doslej jo je dal 12-krat.
"Slovenski krvodajalec je v svetovnem vrhu," ocenjuje Janez Pezelj z Rdečega križa. Kri v Sloveniji na leto daruje več kot 97 tisoč prebivalcev, ki zagotovijo več kot 42 tisoč litrov krvi. V prvih štirih mesecih letos so Slovenci kri darovali kar 38.846-krat, kar je za 2.000 več kot lani in celo 4.000 več kot predlani. Največ se jo porabi za načrtovane kirurške operacije.
Kdo lahko da kri?
Krvodajalec je lahko vsak zdrav človek, ki je polnoleten, star manj kot 65 let in tehta vsaj 50 kilogramov. Krvodajalcu se odvzame 4,5 dl krvi, kar je slaba desetina celotne količine pri človeku. Krvodajalci na dan darovanja dobijo prosto. Če jih k darovanju pozove zavod, jim povrnejo še potne stroške, sicer pa dobijo tudi malico.
