Stopnja zaupanja (razlika med deležem pozitivnih in negativnih odgovorov, brez neopredeljenih), je padla na -60. Vladi pri upravljanju epidemije "popolnoma zaupa" le še 7 odstotkov vprašanih, "bolj zaupa" pa 12 odstotkov, skupaj torej manj kot petina.
Na drugi strani skoraj polovica vprašanih odgovarja, da vladi "sploh ne zaupa" (48 odstotkov), še dobra četrtina (28 odstotkov) pa, da vladi "bolj ne zaupa", 5 odstotkov vprašanih se ni opredelilo.
Valicon v vprašanju poudarja, da naj se do zaupanja opredelijo v kontekstu ukrepanja glede širjenja koronavirusa, ne glede na to, ali to vlado sicer podpirajo, ali ne.
Izmerjena stopnja zaupanja -60 je tako že zelo blizu stopnji zaupanja v vlado kot institucijo na sploh, izmerjeno oktobra letos v raziskavi Ogledalo Slovenije (-62). Spomnimo, prva izmerjena vrednost zaupanja vladi pri vodenju epidemije avgusta lani je znašala -27, najnižja do sedaj izmerjena vrednost pred zadnjo meritvijo pa -57, izmerjena konec aprila letos.
Razdvojenost javnosti glede ocene ukrepov
V zadnjih dveh meritvah od konca oktobra je ponovno občutneje narasel delež tistih, ki menijo, da so trenutno sprejeti ukrepi vlade za obvladovanje širjenja virusa premalo strogi, tako meni 42 odstotkov vprašanih. Višji delež je bil izmerjen le v začetku epidemije sredi marca lani, takrat je tako menilo 61 odstotkov vprašanih, podobno visoko pa je bil le še konec julija lani (39 odstotkov).
Mnenje glede potrebne strogosti ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa tudi še ni bilo nikoli tako zelo razdvojeno, so sporočili iz Valicona: "Dvema petinama tistih, ki menijo, da so ti ukrepi premalo strogi, stoji nasproti podobno visok delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prestrogi, teh je 36 odstotkov."
Pesimizem glede razvoja epidemije na najnižjih ravneh
Tako indeks normalnosti, s katerim spremljamo osebno doživljanje razmer, kot indeks optimizma, s katerim spremljamo oceno nadaljnjega razvoja dogodkov v zvezi s širjenjem virusa, ostaja na enakih ravneh kot v pretekli meritvi, ugotavljajo pri Valiconu: "Če je za prvi indeks tak pojav običajen, pa to ne velja za indeks optimizma, saj se do sedaj še ni zgodilo, da bi ta vztrajal na tako ekstremno nizki ravni več kot eno meritev. Rezultat lahko razumemo v luči ocene (pričakovane) strogosti ukrepov. Če je v preteklih obdobjih, ko je bila javnost v večini mnenja, da so ukrepi premalo strogi, temu sledila zaostritev ukrepov, posledično pa je temu sledila ocena o izboljšanju razmer, se to tokrat ni zgodilo."
Indeks normalnosti, ki vztraja na do sedaj najnižji izmerjeni vrednosti, skriva pomembno razliko na ravni posameznih odgovorov. Zopet je namreč narasel delež tistih, ki menijo, da je trenutna situacija "povsem brezupna", ter tistih, ki situacijo opisujejo kot "kritično, na trenutke kaotično".
Saj smo kot taborisčniki v Auschwitzu, pod terorjom diktatorja Janše, ki nas prepricuje, da nas premalo ubija.
SPET USTVARJALCI JAVNEGA MNENJA. Namesto, da bi ga merili.
Krepi, ukrepi, nikogar ne briga več. Folk čas za veselje in dobro voljo. Vse tem pa en prst.