Tiskarski stroj na bakrotisk, ki ga je Prodan skonstruiral in izdelal leta 1955, dve leti kasneje pa ga je izpopolnil še za barvno tiskanje, je za takratno industrijo pomenil pravo malo revolucijo. Za svoj drugi stroj je prejel tudi mednarodno patentno listino v Švici.
Prodanov sin Tomaž je za zurnal24.si povedal, da je bil izum razvit za tehnologijo in proizvode tistega časa.
V tekstilni industriji so tako lahko na vsak končni izdelek na majhen košček bele tkanine, ki so jih kasneje prišili na izdelek, natisnili standardne predpisane oznake – poreklo, velikost in druge podatke o izdelku.
V veliko pomoč pa je bil tudi v drugih industrijskih panogah.
"Šamponi na primer še niso bili v stekleničkah in so se kupovali v 'blazinicah' za enkratno uporabo, na katere se je lahko tiskalo izključno s tem strojem. Uporabljal se je za tiskanje pri praktično vseh jugoslovanskih proizvajalcih, ki so izdelovali takšne proizvode (šamponi za lase, deklaracijske oznake na srajcah in kravatah ...)," je povedal sogovornik.
S strojem se je tako poleg na blago in plastiko tiskalo tudi na opozorilne trakove (plin, elektrika, telefon).
"V celotni Jugoslaviji je lahko edini pokrival tovrsten posel s tem strojem, bil je brez konkurence," še pravi Prodanov sin.
Na dan natisnil do 20 kilometrov trakov
Največja prednost Prodanovega stroja, ki si ga lahko ogledate tudi v Tehniškem muzeju Slovenije, je bila takrat predvsem ta, da je povečal natančnost tiskanja in pospešil tiskanje trakov in tubusov (tako imenovana čreva).
Bistvo koncepta neskončnega traku je, da se v balah med tiskanjem med seboj vseskozi spaja.
Ker se je tako lahko tiskalo neprekinjeno, so pri tem nastajali nižji obratovalni stroški, visoka produktivnost (stroj je namreč lahko na dan natisnil do 20 kilometrov trakov) in najvišja dodana vrednost storitve tiskanja.
Dej nehite odkrivat toplo vodo. Tako kot danes je edini v ex SFRJ samo Slovenc kaj ustvarjal - inovacije, patenti itd.. ostali so se šli pa trošenje denarja, vojska in malo turizma in seveda poljedelstvo.