Pred torkovim mednarodnim dnevom moških so nas na Statističnem uradu RS (Surs) pocrkljali z zanimivimi podatki o moških v Sloveniji. Pojasnjujejo celo, kateri so najpogostejši razlogi za smrt moških v Sloveniji.
"Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji za 10,1 % več moških kot leta 1991, glavni razlog pa je naraščanje števila tujih državljanov. Skoraj polovica moških prebivalcev je samskih, največ jih ima srednješolsko izobrazbo in so nekoliko bolj zadovoljni s svojim delom kot ženske," opisujejo na Sursu.
Letos med moškimi kar 12 odstotkov tujcev
Prvega januarja 2024 je bilo po podatkih Sursa v Sloveniji 1.068.429 moških, tj. 98.200 ali 10,1 % več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Število moških je število žensk prvič preseglo sredi leta 2019. Vzrok za obrnjeno razmerje med spoloma je večje število tujih državljanov, predvsem moških; sredi leta 2008 je bilo med moškimi 4,7 % tujih državljanov, na začetku letošnjega leta pa 12,0 %.
Med članicami EU je bilo lani več moških kot žensk (merjeno s t. i. indeksom feminitete) poleg Slovenije le še v Luksemburgu ter na Švedskem in Malti.
Ženske v Sloveniji so bile lani v povprečju tri leta starejše od moških. Starostna razlika je bila najmanjša v Luksemburgu in na Irskem (1,1 leta), največja pa v baltiških državah (Estonija 5,8 leta, Litva 6,8 leta in Latvija 7,6 leta).
Skoraj polovica moških je samskih
Na začetku letošnjega leta je bilo največ moških, starih 15 let ali več, samskih, tj. nikoli poročenih (438.075 ali 48,3 %). Sledili so poročeni (43,0 %), razvezani (6,1 %) in ovdoveli (2,6 %).
Surs
"Med ženini, ki so se lani poročili prvič, jih je bilo največ iz starostne skupine 30–34 let, in sicer 27,7 %, medtem ko je bila večina nevest ob sklenitvi prve zakonske zveze starih 25–29 let (31,2 %). 7 ženinov in 56 nevest je bilo ob prvi poroki mlajših od 20 let, 282 ženinov in 173 nevest pa je bilo po drugi strani starih najmanj 50 let," opisujejo pri Sursu.
Največ poročenih se je lani ločilo pri starosti 40–44 let: med moškimi 17,7 %, med ženskami pa 17,8 %.
Manj moških se izobražuje le na terciarni ravni
V vrtce ter osnovne in srednje šole je bilo v prejšnjem šolskem letu vključenih nekaj več kot 50 % fantov, večje razlike med spoloma pa so bile pri programih srednješolskega izobraževanja in pri vpisanih v terciarno izobraževanje. Več dijakov kot dijakinj je bilo vpisanih v poklicno in srednje tehniško izobraževanje, manj (le 38,4 % vseh) pa v srednje splošno izobraževanje. Pri terciarnem izobraževanju je bil delež moških med vpisanimi 42,1-odstoten, pravijo na Sursu.
"Med srednješolsko izobraženimi prebivalci Slovenije je bilo za 15,9 odstotne točke več moških kot žensk, obrnjeno pa je bilo pri tistih z največ osnovnošolsko izobrazbo, za 6,9 odstotne točke manj moških kot žensk, ter pri višje- in visokošolsko izobraženih za, 9,1 odstotne točke manj moških kot žensk," še dodajajo.
Moški poklici
Kot še ugotavljajo na Sursu, je bilo lani delovno aktivnih skoraj 519.000 moških. Največ med njimi je bilo voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev (5,3 %), sledili so skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo (2,8 %) ter zidarji (2,5 %).
Povprečna mesečna neto plača za oktober 2023 je pri zaposlenih moških znašala 1.454 EUR. V povprečju so zaslužili za 65 EUR oz. 4,7 % več kot ženske.
Moški so bili lani v povprečju bolj zadovoljni z zaposlitvijo oz. delovnim mestom kot ženske. Na lestvici od 0 do 10 je bila njihova ocena 7,9 (ženske: 7,7). Najbolj zadovoljni so bili mladi moški (16–24 let: 8,3), najmanj pa tisti v starostni skupini 45–54 let (7,7).
Lani je 68 % moških, starih 16 let ali več, svoje zdravstveno stanje ocenilo kot zelo dobro ali dobro. Po podatkih statističnega urada so se v povprečju najbolj zdrave počutili mladi (16–24 let), saj jih je 88 % svoje zdravje ocenilo kot zelo dobro ali dobro. Po pričakovanjih so s svojim zdravjem najmanj zadovoljni starejši: 20 % moških, starih 65 let ali več, ga je ocenilo kot slabo ali zelo slabo.
Lani je umrlo 21.540 prebivalcev Slovenije, med njimi 10.945 moških (49,2 %). Njihova povprečna starost je bila 75,2 leta, kar je 7,4 leta manj kot pri lani umrlih ženskah. V največ primerih so bile vzrok smrti pri moških neoplazme (35,4 %), sledile so bolezni obtočil (30,1 %), ravno obrnjeno pa je bilo pri ženskah – 42,5 % žensk je lani umrlo zaradi bolezni obtočil, 27,5 % pa zaradi neoplazem.
Ko bodo ti 'otroci', ki so k nam 'pribežali pred vojnami', začeli z obogatitvami domačink, bo Slovenija tudi po plebsu končno postala jedrna dežela. Ali pa bo preostala manjšina potomcev domorodcev nad tem navdušena ali pa bo nekoč preklinjala današnje… ...prikaži večšnje pišmeuharjenje svojih dedov in babic, je pa drugo vprašanje.....