Slovenija je po indeksu zaznave korupcije (CPI) v javnem sektorju zdrsnila za osem mest. Med 182 državami je z indeksom 5,9 pristala na 35. mestu.
Kar dve tretjini od 182 držav – na lestvici od 0 (zelo veliko korupcije) do 10 (malo korupcije) – sta dosegli manj kot 5 točk. To pomeni, da se korupcija razširja povsod, ugotavlja Transparency International (TI), ki opravlja raziskavo.
V društvu Integriteta, ki je član TI, opozarjajo, da gre v primeru Slovenije za izrazit padec, a še vedno ne za kritični zdrs. Po besedah predsednice društva Simone Habič se Slovenci ob pojavih korupcije čutimo vse bolj nemočne, hkrati pa se zaupanje državljanov v delovanje institucij in pravno državo zmanjšuje, saj se integriteta gradi od zgoraj navzdol.
Raziskave kažejo zaznavo korupcije na področju javnih naročil ter zaznavo nepotizma, klientelizma in predvsem zmanjšanja svobode medijev.
Pričakujemo več
“Najmanj zaupamo v politične stranke in parlament. Od njih pričakujemo več integritete in transparentnosti. Od pristojnih institucij pa zahtevamo učinkovit pregon kaznivih dejanj korupcije, brez političnih vplivov,” pravi Habičeva.
Na vrhu Danci
Kompleksna raziskava letos povezuje deset neodvisnih in uglednih organizacij, ki so zbrale mnenja iz 17 virov; za Slovenijo jih je bilo uporabljenih osem.
Obravnavajo dejavnike, kot so izvrševanje protikorupcijske zakonodaje, dostop do informacij in navzkrižje interesov. Vprašanja pa se nanašajo na zlorabo javnih pooblastil v zasebno korist, podkupovanje javnih uslužbencev, podkupnine v procesu javnega naročanja in poneverjanje javnih sredstev.
Preverjajo vpliv in učinkovitost protikorupcijskih ukrepov v javnem sektorju ter zajemajo administrativne in politične vidike korupcije. Najmanj korupcije sicer zaznavajo Danci, Novozelandci in Finci.
