Argumenti Slovenije

Slovenija je uvedbo vinjet ves čas branila z argumenti, da ta ukrep nikakor ne diskriminira na podlagi državljanstva, da ne omejuje prostega pretoka oseb v okviru notranjega trga EU ter da ne vpliva na možnost dostopa tujih državljanov na trge drugih držav članic in ne more preprečiti niti omejiti dostopa na ozemlje Slovenije ali gibanja po ozemlju notranjega trga.

Evropska komisija je prošnjo zavrnila zato, ker pričakuje hitro rešitev tega vprašanja in tudi zaradi zelo velikega števila pritožb nad veljavno slovensko prakso, so razloge za takšno odločitev pojasnili v tiskovni službi komisarja za promet Antonija Tajanija.

Tako mora Slovenija, ki je za podaljšanje roka za odgovor v zvezi z nepravičnim obravnavanjem tujih državljanov z veljavnim sistemom vinjet zaprosila zaradi oblikovanja nove vlade, odgovor podati do 2. novembra.

Ob tem velja omeniti, da se je stališče Evropske komisije do slovenskih vinjet bistveno zaostrilo, ko je na mestu komisarja za promet Francoza Jacquesa Barrota zamenjal Italijan Antonio Tajani. Slovenske sosede, Italija in Avstrija pa tudi nečlanica EU Hrvaška, so sicer ostre nasprotnice veljavnega sistema vinjet v Sloveniji.

Po mnenju Bruslja bi bil zadovoljiv odgovor, da bi Slovenija poleg enoletnih in polletnih vinjet uvedla tudi vinjete za deset ali sedem dni.

Slovenija ima po zavrnitvi prošnje za podaljšanje roka za odgovor dve možnosti: ali do 2. novembra pošlje odgovor, ki ga je pripravila dosedanja vlada, pod katero so bile vinjete uvedene, ali pa ne odgovori v predvidenem roku, zaradi česar bi od Evropske komisije v nekaj mesecih dobila drugi opomin, imenovan obrazloženo mnenje.