Slovenija še koleba, kaj bi s prestižnimi vilami iz nasledstva

Čeprav ima Slovenija nekatere nepremičnine, ki jih je Republika Slovenija pridobila iz nasledstva, v lasti že več let, naj bi končno odločitev, kaj bodo storili z nekaterimi, sprejela šele projektna skupina zunanjega ministrstva, ki so jo ustanovili lani 1. avgusta. Odločitev o več nepremičninah v lastni državi pa naj bi med drugim sprejela tudi na podlagi poročila, pogodbenega izvajalca - novogoriškega Projekta.

Podjetje Projekt, ki ga je ministrstvo izbralo z izvedbo naročila male vrednosti, je v okviru sklenjenega okvirnega sporazuma izvedel ogled dveh nepremičnin, in sicer Stalnega predstavništva ter Veleposlaništva v RS Bruslju in vile Maraviglie v Rimu.

Med nepremičninami, o katerih odločajo, je med drugim tudi Vila Maraviglia v Rimu, ki je med 123 nepremičninami nekdanje skupne države iz priloge B sporazuma o sukcesiji med najbolj prestižnimi. Stavbo nekdanje rezidence veleposlanika SFRJ je Slovenija sicer prevzela že leta 2013, ko je naprej obveljalalo, da bo nekdanja jugoslovanska rezidenca z zanimivo zgodovino postala nova slovenska ambasada, nato so jo v času finančne krize nameravali prodati.

Zdaj na zunanjem ministrstvu odgovarjajo, da še naprej načrtujejo, da bi po obnovi nepremičnine v Vilo Maraviglio preselili veleposlaništvo v Rimu ter po možnosti rezidenco veleposlanika. Poleg navedenega bi lahko v nepremičnini uredili tudi bivalno enoto za primer službenih poti javnih uslužbencev v Rim ali za druge uradne namen. "Ministrstvo želi čim prej začeti s postopki javnega naročanja oz. pridobivanja ponudb izvajalcev, da bi lahko obnovo izpeljalo v čim krajšem času in z vselitvijo realiziralo pomembne prihranke pri dosedanjem plačevanju najemnin za prostore v Rimu," odgovarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Karl Erjavec, in kjer dokončne namembnost vseh prostorov še niso razdelali.

O sedanjih prostorih: Prostori so popolnoma nereprezentativni in zato ovira diplomatom

S selitvijo v nepremičnino, ki bi jo bilo sicer potrebno prenoviti, bi država na dolgi rok najverjetneje privarčevala. Trenutno nepremičnine najema za veleposlaništvo pri Svetem sedežu in za veleposlaništvo v Rimu, za prostore katerega so dipomatski nadzorniki že pred leti ocenili, da so neugledni in neprimerni.

"Prostori so popolnoma nereprezentativni in zato so ovira diplomatom pri opravljanju njihovega dela, saj pri obiskovalcih in gostih ne pustijo vtisa o sodobni in urejeni državi, ki naj bi jo zastopali. Nadzor meni, da je dopuščanje škode, ki za ugled RS in slovenske diplomacije nastaja zaradi prostorov, neodgovorno in ponižujoče do diplomatov, ki vse moči usmerjajo v izgradnjo tega ugleda," so nadzorniki po vodstvom takartnjega prvega nadzornika Mihe Vrhunca zapisali v poročilu o nadzoru v veleposlaništvu v Rimu konec leta 2015.

Kljub priporočilom, da naj kljub morebitni selitvi v prostore v Villo Maraviglio, ministrstvo v vmesnem času preseli veleposlaništvo v nove prostore, se to ni zgodilo.

Vilo Maraviglia, ki je bila zgrajena v dvajsetih, je v času vojne nacionalizirala italijanska država, fašistični vodja Benito Mussolini pa jo je leta 1941 dodelil v dar poglavarju Neodvisne države Hrvaške (NDH) Anteju Paveliću. Vila pa je v last Jugoslavije prešla po propadu NDH. V okviru vojne odškodnine je Italija na parceli zgradila še veleposlaniško poslopje, vila pa je služila kot rezidenca jugoslovanskega veleposlanika.

Ko so se začela pogajanja o delitvi premoženja nekdanje SFRJ, sta si za kompleks v Rimu najbolj prizadevali Srbija in Hrvaška, ki pa je nato odstopila od vile zaradi njene fašistične preteklosti. Ker je svoj interes prijavila Slovenija, je Srbija na koncu obržala novejšo nepremičnino, kjer je ambasada.

Odločitev bo treba sprejeti za vseh deset nepremičnin

Poleg omenjene vile v Rimu mora Slovenija sprejeti tudi odločitev, kaj bo storila še s preostalimi devetimi nepremičninami nekdanje SFRJ, ki jih je dobila. Slovenija je že leta 2002 prevzela nepremičnino v Washingtonu, kjer ima veleposlaništvo, ter v letu 2011 konzulat v Celovcu in leta 2011 še v Milanu. V letu 2016 pa še vilo v Brasilii, konzulat v Sao Paulu, veleposlaništvo v Rabatu, rezidenco in veleposlaništvo v Dar es Salaamu ter rezidenco v Bamaku. 

Sloveniji v skladu s sorazumom sicer pripada 14 odstotkov od 123 objektov, od tega je kot rečeno v praksi doslej prevzela deset nepremičnin.

Države poleg tega skupaj prodajajo nepremičnin v New Yorku, Bonnu, Bernu in Tokiu, od katere bo Sloveniji pripadlo 14 odstotkov. Pogovore o delitvi oziroma prodaji velikih diplomatskih kompleksov v New Delhiju, Moskvi in Brasilii, o katerih imajo države različna mnenja, pa naj bi nadaljevali marca v Beogradu. 

 Slovenija si bo pri tem prizadevala, da se hkrati s črtanjem nekaterih nepremičnin iz seznama Priloge B, oblikuje nov seznam nepremičnin nekdanje SFRJ, ki so bile pomotoma izpuščene pri pripravi Sporazuma o vprašanjih nasledstva.
 

MZZ