"Ta zima je bila res nenavadna," je ob koncu predstavitve projekta Podnebna spremenljivost Slovenije pritrdil Gregor Vertačnik iz agencije za okolje. "Začelo se je decembra z vetrovnim in zelo spremenljivim vremenom, v spominu nam bo ostal vetrolom 11. in 12. decembra. December je bil v večjem delu Slovenije nekoliko pretopel, kot mesec sicer ni posebno izstopal, je bil pa januar eden najtoplejših do sedaj. Nato se je vreme februarja obrnilo v povsem zimsko smer, praktično ves februar je bil povprečno oz. podpovprečno topel, konec meseca in v začetku marca pa smo imeli daljše obdobje zelo hladnega vremena za ta del leta."
Pojasnil je, da kljub temu niso bili doseženi nobeni posebni vremenski rekordi. "Če bi pogledali podatke za nazaj, bi ugotovili, da je bilo tudi v preteklosti nekaj takih let, ko je zapadlo toliko snega kot letos ali pa še več," je poudaril in spomnil na do sedaj najmočnejši vročinski val, ki smo mu bili priča lani v začetku avgusta. "Ti so bili v preteklosti, 30 ali 50 let nazaj praktično neobstoječi, sedaj jih srečamo na nekaj let."
"Izredni vremenski dogodki, ki so vezani na visoke temperature, postajajo vse bolj pogosti, ti, ki so vezani na nizke temperature, pa vse redkejši. Vreme, kakršnemu smo priča v zadnjih dveh tednih, je za zadnjih 20 let res neobičajno, če bi pogledali nekoliko nazaj, recimo 50 let, pa videli, da ni nič posebnega."
Gregor Vertačnik, Arso
Podatki, ki so jih zbrali na Agenciji za okolje za obdobje 1961–2011 kažejo, da se je ozračje v Sloveniji od 60-ih let prejšnjega stoletja segrelo skoraj za dve stopinji Celzija.
"Od 60-ih let prejšnjega stoletja do konca naše raziskave leta 2011 se je temperatura dvignila v povprečju za približno 1,8 stopinje, do sedaj je to približno že dve stopinji," je pojasnil Renato Bertalanič iz Arsa. Povprečno je temperatura naraščala s trendom 0,38 stopinje na desetletje. Najbolj se ogrevajo poletja, skoraj pol stopinje na desetletje, jeseni trend statistično ni značilen, v začetku obdobja so se ohlajale, sedaj pa spet beležimo dvig temperature.
Povečalo se je tudi trajanje sončnega obsevanja, predvsem spomladi in poleti. V obdobju od 1961 do 2011 se je trajanje sončnega obsevanja na letni ravni povečevalo za okoli 30 do 40 ur oz. dva odstotka na desetletje.
Medtem ko so spremembe oz. trend višanja temperatur oz. sončnega obsevanja iz podatkov hitro razvidni, je to pri padavinah nekoliko težje opaziti, a kljub temu so strokovnjaki z Arsa ugotovili, da se Slovenija na splošno "suši".
Padavin je na letni ravni manj
"Tako v strokovni kot laični javnosti velikokrat slišimo, da je Slovenija zelo vodnata dežela," je dejala Mojca Dolinar z Arsa. "Na območju severozahodne Slovenije, t. j. zgornjega Posočja in Julijskih Alp, na leto dobilmo več kot 3200 milimetrov padavin, kar je največ v Alpah in v evropskem prostoru. A že, če gremo samo dobrih 100 km proti vzhodu, vidimo, da dobimo na letni ravni manj kot 900 milimetrov padavin. Slika nam kaže, kako zelo veliko spremenljivost padavin imamo v Sloveniji."
Zaradi velike spremenljivosti, ki se kaže tudi na medletni ravni, je trend pri padavinah težje ugotavljati kot pri temperaturah. "Pri temperaturah imamo jasno rast temperatur, pri padavinah pa imamo veliko let, ko imamo nasproten signal ali pa je en del države presuh, en del pa premoker (bolj suh oz. moker kot v povprečju)," razlaga Dolinarjeva in dodaja, da so padavine tako zelo spremenljive, da je trend veliko težje opaziti kot pri drugih spremenljivkah, zato je statistično značilnih trendov, se pravi trendov, o katerih z zelo veliko gotovostjo govorimo, zelo malo, se pa vseeno kažejo.
Padavinske številke tako kažejo, da ima pozimi severna Slovenija signal sušenja, medtem ko je za južno Slovenijo ta signal zelo šibek ali pa celo obraten. "Spomladi je signal oz. vsaj predznak bolj enoten," razlaga Dolinarjeva. "Pomladi imamo vedno manj padavin, na določenih postajah v osrednji Sloveniji je signal tako velik, da je statistično značilen. Podobno je poleti, ko zopet opazimo razliko med severno in južno Slovenijo, južna Slovenija se suši, medtem ko imamo v severni Sloveniji celo kraje, kjer je padavin več."
Podrobnosti analize na spletni strani Agencije za okolje:
Res šokatno.. Kaj delamo z naravo.. Se čudim da ni še huje..
Šokantno za zdravo pamet je vaše prepričevanje o globalnem segrevanju, Narava ima sposobnost regeneracije na daljša obdobja.Ciklično se izmenjujeta segrevanje in ohlajevanje. na nekaj 100 let. Ne na nekaj desetletij kar prakticirate pri vaših projektih. Za izvedbo projektov je potreben… ...prikaži več denar, ki ga priskrbijo tisti, ki najbolj vplivajo na globalne spremembe.Prirejenost rezultatov je odvisna od trenutnih potreb pridelovalcev potrošnih dobrin.
Povsem pričakovano.