Slovenski evroposlanci Pahorja pozivajo, naj umiri razmere v državi

Pahorja so spomnili na grožnje posameznikom, njihovim družinam, mazanje fasad, spodbujanje nestrpnosti proti verskim skupnostim: "O vseh drugih oblikah nestrpnosti, ki ste jih gotovo zasledili tudi sami, premalo razpravljamo, predvsem pa se nismo sprejeli nobenih ukrepov. Deklarativno obsojanje teh dejanj je vsekakor primerno, a je premalo za to, da bi družbeno ozračje umirili. Narediti moramo vsi skupaj - prave korake v smer večje strpnosti in večjega sodelovanja."

Priznavajo, da tudi politika sama, z načinom svojega delovanja, prispeva k številnim napetostim, namesto da bi prispevala k pomiritvi: "Naloga politike in politikov je iskanje najboljšega modela za razvoj družbe in države. Da pa je lahko politika pri tem uspešna, mora spodbujati k dialogu, predvsem pa se mora samoomejevati. Politikom in politiki ne sme biti dovoljeno vse. Nasprotno politikom in politiki mora biti dovoljeno manj, kot je dovoljeno prebivalkam in prebivalcem. Zato moramo vsi narediti več, da politika na Slovenskem preneha biti boj in postane tekmovanje konceptov in vsebinskih rešitev."

Zaradi vsega naštetega Pahorja prosijo, da s svojo avtoriteto funkcije Predsednika republike, ki izhaja iz duha in črke Ustave Republike Slovenije, naredi vse potrebno, da se situacija v naši državi umiri: "Ne zato, ker to želimo mi, podpisnika in podpisnici tega pisma, ampak zato, ker bo to v korist vseh naših prebivalk in prebivalcev ter največje darilo vsem nam ob 30-letnici samostojnosti in državnosti naše države."

V nadaljevanju objavljamo pismo v celoti.

--------

Spoštovani gospod predsednik

Na vas se obračamo z veliko zaskrbljenostjo nad psihosocialno situacijo ter splošnim družbenim ozračjem v Sloveniji, ki se je med pandemijo covid-19 dodatno poslabšalo.

Menimo, da bi ob stopnjevanju aktualnih razmer, kakor jih ponazarjamo v nadaljevanju, lahko bile ogrožene ne le človekove pravice posameznikov in družbena kohezija, temveč bi lahko dogajanje v državi ogrozilo tudi delovanje države. Resnost situacije kliče po tem, da vsi, vključno s Predsednikom Republike Slovenije kot institucijo, ki po Ustavi predstavlja vse državljanke in državljane, storimo vse za umiritev strasti ter za družbeno ozračje dialoga, spoštljivo izraženega nestrinjanja ter kritike.

Obžalujemo, da smo sredi spopadanja s pandemijo covid-19 prišli do trenutka, v katerem ni mogoče prezreti strme rasti nestrpnosti - tako verbalne kot fizične. Čeprav so strokovnjaki od začetka opozarjali na psihološke posledice pandemije ter omejevalnih ukrepov ob njej, si moramo priznati, da nas je ta vidik krize s svojo razsežnostjo presenetil in ujel nepripravljene.

Nimamo pravega odgovora na porast nasilja v družinah in skupnostih, celo do najhujših oblik grozljivega nasilja, ki se končajo tudi z odvzemom življenja, ne. Sočasno so zaprtje šol in odsotnost vrstniških stikov vodili in še vodijo do psiholoških kriz naših otrok in mladostnikov. Tudi zdravstvene in svetovalne ustanove jim v teh težkih trenutkih težko pomagajo, saj so preobremenjene. V tej zdravstveni krizi se je pokazala kot težava tudi »delo od doma«, ki - tako strokovnjaki, med njimi priznana specialistka za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak -nikoli ne preneha, saj ni več klasične ločitve med službenim in zasebnim. Na ta problem smo že januarja 2021 opozorili v Evropskem parlamentu, a v Sloveniji v štirih mesecih pri urejanju tega področja ni opaziti napredka.

Predvsem pa se premalo in ne dovolj odkrito pogovarjamo o verbalni nestrpnosti. Morda je prelom s kulturo molka naredila gospa Ksenija Benedetti, ki je s svojim javnim delovanjem opozorila na izjemno veliko količino nestrpnosti na spletu in tudi v zasebni korespondenci. Nekaj je bilo povedanega tudi v Odmevih, v ponedeljek, 26. 4. 2021, ko je o pritiskih na Strokovno skupino za covid-19 ter o pritiskih na druge zdravnike in ostalo medicinsko osebje spregovorila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.

O grožnjah posameznikom, njihovim družinam, mazanju fasad, spodbujanju nestrpnosti proti verskim skupnostim, o vseh drugih oblikah nestrpnosti, ki ste jih gotovo zasledili tudi sami, premalo razpravljamo, predvsem pa se nismo sprejeli nobenih ukrepov. Deklarativno obsojanje teh dejanj je vsekakor primerno, a je premalo za to, da bi družbeno ozračje umirili. Narediti moramo vsi skupaj - prave korake v smer večje strpnosti in večjega sodelovanja.

Politika ni izjema in nosi pri reševanju problema nestrpnosti posebno odgovornost. Priznati si moramo, da tudi politika sama, z načinom svojega delovanja, prispeva k številnim napetostim, namesto da bi prispevala k pomiritvi. Naloga politike in politikov je iskanje najboljšega modela za razvoj družbe in države. Da pa je lahko politika pri tem uspešna, mora spodbujati k dialogu, predvsem pa se mora samoomejevati. Politikom in politiki ne sme biti dovoljeno vse. Nasprotno politikom in politiki mora biti dovoljeno manj, kot je dovoljeno prebivalkam in prebivalcem. Zato moramo vsi narediti več, da politika na Slovenskem preneha biti boj in postane tekmovanje konceptov in vsebinskih rešitev. To zagovarjamo tudi zato, ker podpisani iz lastne izkušnje vemo, da se da v politiki postopati na spoštljiv in dialoški način, četudi smo si svetovnonazorsko različni in zagovarjamo drugačne vrednote, mišljenja, pravice ter omejitve. Zato tudi vztrajamo, da mora argument vedno biti nad (fizično) močjo. Definicija oblasti mora biti služenje ljudem in delo v korist vseh prebivalk in prebivalcev lokalne skupnosti, države ali Evropske unije.

Spoštovani gospod predsednik,

slaba psihosocialna kondicija države ter rastoča nestrpnost sta slabi popotnici slovenskemu predsedovanju Svetu Evropske unije. Ne zgolj zato, ker bi ogrožali kredibilnost in ugled naše države, temveč predvsem zato, ker nas kot družbo oddaljujeta od temeljnih evropskih vrednot in evropskega načina življenja, ki ga poosebljajo spoštovanje demokratičnih načel ter človekovih pravic. Prihajajoče obdobje moramo izkoristiti za to, da tudi sami bolje ponotranjimo evropski slogan »združeni v raznolikosti na način, da dopustimo in sprejmemo razlike v naših pogledih, a kljub temu ali prav zaradi tega še bolj spoštljivo ravnamo drug z drugim.

Zaradi vsega naštetega ter izhajajoč iz vaše vloge v Ustavnem redu Republike Slovenije, vas, spoštovani gospod predsednik, prosimo, da s svojo avtoriteto funkcije Predsednika republike, ki izhaja iz duha in črke Ustave Republike Slovenije, naredite vse potrebno, da se situacija v naši državi umiri. Ne zato, ker to želimo mi, podpisnika in podpisnici tega pisma, ampak zato, ker bo to v korist vseh naših prebivalk in prebivalcev ter največje darilo vsem nam ob 30-letnici samostojnosti in državnosti naše države.

S spoštovanjem,

Milan Brglez, Franc Bogović, Ljudmila Novak, Tanja Fajon