Slovenija
240 ogledov

Slovo po treh desetletjih

Na ljubljanskih Žalah se je ob pokopu posmrtnih ostankov žrtev letalske nesreče
1/9
Žurnal24 main
Svojci žrtev letalske nesreče leta 1981 na Korziki so na žalni slovesnosti na ljubljanskih Žalah pokopali posmrtne ostanke umrlih sorodnikov.
''Ne moremo si predstavljati, kako velika je bila ob tragični izgubi bolečina, ki je trajala še leta in leta. Žal tudi zato, ker do lani ni bilo dokončno poskrbljeno, da bi bili ostanki te tragedije dostojno pospravljeni z nesrečne gore San Pietro,'' je dejala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič . Poleg nje je sožalje svojcem izrekel tudi ljubljanski župan Zoran Janković . Žalne slovesnosti so se udeležili še minister za pravosodje Aleš Zalar , predsednik uprave Adrie Airways Tadej Tufek , predsednik upravnega odbora Kompasa Janez Pergar ter predstavnika civilni iniciative Jana Kobal Ocvirk in Jurček Novak .



 

Nesreča

Letalska nesreča Adriinega letala na korziški gori San Pietro se je zgodila 1. decembra 1981 in je bila največja letalska nesreča kakšnega slovenskega prevoznika. V njej je umrlo 180 ljudi. Maja lani se je na goro odpravila skupina reševalcev, ki je dva tedna čistila ostanke nesreče letala. Med svojim delom so našli večjo količino posmrtnih ostankov ponesrečenih in njihovih osebnih predmetov, poleg tega pa tudi 27,5 tone razbitin letala.

Leto dni od spominske slovesnosti
31. maja lani, po opravljenem delu reševalcev, je bila na Korziki spominska slovesnost. Na San Pietru sta tedanji obrambni minister Karl Erjavec in predstavnica svojcev Maja Meško odkrila spominsko znamenje, v Petretu-Bicchisanu pa so predstavniki svojcev, ministrstva za obrambo, ljubljanske mestne občine, Adrie in Kompasa, pa tudi župan Petreta-Bicchisana Jacques Antoine Nicolai položili vence pred spominsko ploščo, vklesano v tamkajšnjo cerkev.

Predstavniki lokalnih oblasti so ob tem poudarili, da je dosedanje sodelovanje med Slovenijo in Korziko kljub tragičnosti nesreče Adriinega letala leta 1981 okrepilo njuno medsebojno prijateljstvo. Kasnejšega srečanja obiskovalcev z domačini se je udeležilo okoli 270 ljudi, od tega 178 iz Slovenije.

Pokop posmrtnih ostankov žrtev in osebnih predmetov je marca letos predlagala civilna iniciativa. Stroške žalne slovesnosti in kremiranja bo predvidoma krila Mestna občina Ljubljana. Od decembra 2008 sicer posmrtne ostanke hrani Inštitut za sodno medicino v Ljubljani.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.