Po poročanju portala Deutsche Welle v srbskem jeziku je umrl v hotelu v nemškem Weimarju v bližini nekdanjega taborišča Buchenwald. V Weimar so ga povabili na otvoritev tamkajšnjega Muzeja prisilnega dela.
Ivanji je napisal 26 romanov, nekatere v srbskem, druge v nemškem jeziku, tri zbirke kratkih zgodb, tri knjige poezije, pisal je tudi drame, knjige za otroke, spomine, eseje. V nemščino je med drugim prevedel srbska avtorja Danila Kiša in Davida Albaharija, iz nemščine pa Bertolta Brechta, Güntherja Grassa, Heinrich Bölla. Prevajal je tudi iz madžarske poezije.
Zaposlen je bil tudi kot učitelj projektne geometrije, novinar in umetniški vodja beograjskega gledališča Sovremeno pozorište. Bil je namestnik upravnika Narodnega gledališča in Titov prevajalec za nemščino. Deloval je tudi v diplomaciji - kot ataše za kulturo in tisk je bil zaposlen na jugoslovanskem veleposlaništvu v nemškem Bonnu med letoma 1974 in 1978. Do razpada SFRJ je bil generalni sekretar Zveze pisateljev Jugoslavije.
Rodil se je v 24. januarja 1929 v Zrenjaninu v judovski zdravniški družini. Njegovi starši so bili ubiti kmalu po nemški okupaciji leta 1941, on pa je preživel nacistični taborišči Auschwitz in Buchenwald.
V slovenščino sta po podatkih Cobissa prevedeni dve njegovi deli: roman Stalinova sablja: zgodbe balkanskega podzemlja ter življenjepis z naslovom Dioklecijan: roman.
dezurni@styria-media.si