Čez dobra dva tedna bo zavod za zaposlovanje objavil javno povabilo za vključitev v program Prvi izziv, ki bo službe ponujal že maja. Gre za najnovejši ukrep spodbujanja zaposlovanja brezposelnih do 30. leta, ki naj bi delo zagotovil 3.176 mladim. A čeprav se prvi rezultati državnih subvencij že kažejo v novih zaposlitvah, socialni partnerji do nabora teh ukrepov ostajajo kritični.
Ključno delo po subvenciji
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) želijo z Jamstvom za mlade že letos zajeziti brezposelnost in v letu 2015 doseči preobrat v pozitivno smer. "Podatki, s katerimi lahko okrepimo uspešnost oziroma neuspešnost posameznih programov aktivne politike zaposlovanja (APZ), so predvsem podatki o ohranitvi zaposlitve oziroma samozaposlitve oseb po koncu pogodbenih obveznosti," pravijo na MDDSZ.
A trend tega ni vedno najuspešnejši. Lani je po izteku javnih del, enega od najbolj množičnih programov APZ, delo ohranilo le slabih 15 odstotkov ljudi.
Zmeda pri prijavah
"Subvencije in olajšave za zaposlovanje mladih so dobrodošle, vendar ne dajejo želenih rezultatov, saj tudi zavod za zaposlovanje ugotavlja, da ne prinašajo bistvenega povečanja zaposlovanja," pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Menijo, da ti ukrepi zagotovijo nižji strošek dela, a poudarjajo, da mora delodajalec še vedno zagotoviti precejšen del plače. To, pravijo na GZS, je v povprečju za en mesec dela "celo ob minimalni plači in nadomestilih okoli 1.200 evrov". Menijo, da so sredstva za spodbujanje zaposlovanja mladih preveč razpršena, oblik subvencij je preveč, to pa po njihovem mnenju vodi do nepreglednosti.
V Študentski organizaciji Slovenije (Šos) in Sindikatu Mladi plus, kjer nabor ukrepov podpirajo, pa opozarjajo, da je veliko ukrepov kratkoročnih. "To pomeni, da bodo problem brezposelnosti mladih z začasnimi subvencijami in drugimi ukrepi le preložili na kasnejši čas," opozarjajo na Šosu.
Radi bi mlade z izkušnjami
Vsi socialni parnerji, vključno z MDDSZ, so prepričani, da je edini učinkovit ukrep za trajno rešitev problema zagon gospodarstva. "Prisluhniti bo treba znati tudi novim, kreativnim ekonomijam, o katerih v Sloveniji trenutno veliko govorimo – start-upi, coworking, socialno podjetništvo –, ne znamo pa jih podpirati z ustvarjanjem pogojev za njihovo hitrejšo rast," menijo v Sindikatu Mladi plus. Šos stavi na povezovanje gospodarstva in šol, "da bi se imeli mladi že med izobraževanjem možnost srečati s potencialnimi delodajalci prek seminarskih nalog, prakse in reševanja konkretnih izzivov".
V GZS pa poudarjajo, da je prav pomanjkanje izkušenj in praktičnih znanj po zaključku šolanja eden od vzrokov za zadržanost podjetij pri zaposlovanju mladih, v obrtni zbornici pa izpostavljajo predvsem podcenjenost poklicnega izobraževanja.
