Čeprav v Sloveniji z vsemi dovoljenji obratuje 11 odlagališč, šest pa jih na okoljevarstveno dovoljenje še čaka, občine svoje smeti prevažajo z enega konca države na drugega. Kje odlagajo odpadke, odločajo na javnih razpisih na podlagi najnižje cene. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pravijo, da se v odločanje občin ne morejo vmešavati. "Obdelava, odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov so obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, kar pomeni, da je odgovornost za ustrezno ureditev na občinah," so odločni.
Rešitev so regije
"Smiselno bi bilo, da bi država, če ne drugega, dala neke strokovne podlage, ki bi občinam omogočile lažje odločanje. Odločanje v lokalnih skupnostih ni preprosto, župani so pod takšnim in drugačnim pritiskom," je prepričan direktor ljubljanske Snage in predsednik zbornice komunalnega gospodarstva Janko Kramžar. Razlog za razvažanje smeti po vsej Sloveniji vidi v nerazviti infrastrukturi in odsotnosti smetarskih regij. "To je država nekoč že načrtovala," opozarja.
Smetarska zmešnjava
Država nad tem, kje občine odlagajo odpadke, nima ažurnega pregleda. Izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki so morali MKO o odlaganju poročati do konca marca. MKO je nato pol leta preverjalo podatke za lansko leto, posredovali pa so nam jih šele zdaj. Iz njih izhaja, da je odlaganje odpadkov lani potekalo na 24 različnih odlagališčih, a jih ima danes okoljevarstvena dovoljenja le še 11. To pomeni, da so lahko občine medtem kraj odlaganja tudi spremenile skladno z zapiranjem odlagališč. Kje odlagajo letos, bomo izvedeli šele septembra prihodnje leto.
Nekateri dobro, drugi ne
Nekatere regije so imele lani odlaganje odpadkov zgledno urejeno. V Ljubljani so smeti denimo odlagale le prestolnica in bližnje občine. Prav tako večjih geografskih odstopanj nismo opazili na odlagališčih Globoko (Trebnje), Dolga Poljana (Ajdovščina), Sežana, Stara Gora (Nova Gorica), Unično (Hrastnik) in nekaterih drugih. Na drugi strani so večji centri, denimo Leskovec pri Novem mestu ali Dobrava v Ormožu, kamor so lani smeti vozili iz praktično vse države. Situacija se bo še bolj zapletla, če okoljevarstveno dovoljenje ne bo podeljeno kakšnemu izmed odlagališč, pri katerih postopek še traja. Če dovoljenja ne bodo pridobili, morajo začeti zapirati, za kar imajo čas tri leta po koncu odlaganja.
Sprememb še ne bo
Junija so na MKO zatrdili, da "v tem trenutku spremembe določb, ki določajo zbiranje in obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja, niso predvidene". Vlada je letos sicer sprejela operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki. Iz dokumenta izhaja potreba po novem sistemu zbiranja odpadkov. Program naj bi zagotavljal samozadostnost države pri obdelavi komunalnih odpadkov do leta 2020.
To so edina odlagališča nenevarnih odpadkov, ki imajo vsa dovoljenja:
- BARJE (Ljubljana), odlaganje do konca leta 2015
- PUCONCI, odlaganje do konca leta 2015
- RCERO (Celje), odlaganje do konca leta 2015
- GLOBOKO (Trebnje), odlaganje do konca leta 2015
- MALA MEŽAKLA (Jesenice), odlaganje do konca leta 2015
- PRAGERSKO (Slovenska Bistrica), odlaganje do konca leta 2015
- UNIČNO (Hrastnik), odlaganje do konca leta 2015
- LESKOVEC (Novo mesto), odlaganje do konca leta 2015
- SEŽANA, odlaganje do konca leta 2015
- KOVOR (Tržič), odlaganje do konca leta 2015
- DOBRAVA (Ormož), odlaganje do konca leta 2015
Preberite si tudi komentar na ta članek: Čas je, da nekdo obračuna s smetmi.
