Da se sodelovanje med akademsko sfero, industrijo in širšo družbo vzpostavi, mora biti izpolnjenih več pogojev in Slovenija je lahko uspešna le na podlagi znanja, ki ga premoremo, je v enem od podcastov 'Echo – odmev v prihodnost', ki jih je to jesen lansiralo svetovalno podjetje Infinite Pure Solutions z direktorico in voditeljico podcastov Tino Štrukelj.
Na vprašanje o tem, kaj bi lahko podjetja pritegnilo v resna vlaganja v tehnologije za razogljičenje, odgovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije prof. dr. Igor Papič. Sogovorniki v omenjenem podcastu so bili poleg ministra Papiča še direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin, nekdanja evropska komisarka za promet, danes pa kuratorka gibanja Ekocivilizacija dr. Violeta Bulc, vodja Laboratorija za energetske strategije (LEST) na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko dr. Tomi Medved ter raziskovalca iz nevladnih organizacij dr. Lidija Živčič iz Focus društva in dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere.
Serija podcastov 'Echo – odmev v prihodnost' nastaja v povezavi s prihajajočim Slovenskim energetskim forumom, ki bo v Hiši EU v četrtek, 23. novembra 2023, na katerem bo sodelovala tudi večina omenjenih strokovnjakov.
Minister Papič: Biti moramo 'liderji', a za to moramo biti tudi drzni
Sodelovanje med različnimi sektorji na področju tehnike je sicer za prof. dr. Papiča samoumevno in četudi so kdaj razprave kontradiktorne, sam sodelovanje na področju aplikativne znanosti, kar tehnika je, zaznava kot nujnost. Ni pa to omejeno le na tehniko, saj so inovacije lahko tudi netehnološke. Se je pa treba ob tem vprašati, kolikšen del slovenske industrije je dejansko zainteresiran za sodelovanje z akademsko skupnostjo. Širši interes je namreč ključen za vzpostavitev sodelovanja, meni minister Papič. "Znatno moramo povečati delež fotovoltaike in se lotiti izzivov shranjevanja energije."
Predstavitev kandidata za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča.
Glede trajnostne prihodnosti pa je dejal, da se napovedovanja prihodnosti ne smemo lotevati le na osnovi znanja, ki ga premoremo danes. Pri tem se je navezal na področje elektrotehnike, kjer bo do sredine stoletja po njegovem treba znatno povečati rabo fotovoltaike in se lotiti izzivov shranjevanja energije. Ob precejšnjih izzivih pa sam - ko gre za prehod v brezogljičnost - prepoznava tudi izjemne priložnosti; "samo obrniti se je treba, ne pa čakati na druge". Biti moramo torej 'liderji', ampak »če želi biti nekdo 'lider', mora biti pa tudi drzen", je sklenil minister Papič.
Nekdanja EU komisarka: Planet Zemlja ni suženj, ampak partner!
Vprašanje pravičnosti in vključenosti v zeleni prehod je ključno, če želimo res trajnostni prehod oz. trajnostno energetsko prihodnost, pa je v podcastu dejala nekdanja evropska komisarka za promet, danes pa kuratorka gibanja Ekocivilizacija dr. Violeta Bulc. Kot je poudarila, je pomembno tudi, da vemo o čem govorimo, ko govorimo o pravičnem prehodu. Trenutno se namreč, tako Bulčeva, nahajamo »v zelo zanimivem« ciklu planeta Zemlja in v vsakem ciklu se dogajajo večje spremembe - tudi podnebne -, a naša civilizacija je te cikle še nekoliko pospešila, in to predvsem s svojim odnosom do narave in s tem do Zemlje same.
Civilizacija, ki je predvidevala neomejene planetarne vire, je namreč s svojim ravnanjem začela ogrožati lasten obstoj. Vremenski in podnebni cikli pa so po njenih besedah najbolj pogost vzrok za propad neke civilizacije in zato je čas za prebuditev spoznanja, da je Zemlja bitje in da se je treba s tem zavedanjem do nje tudi ustrezno obnašati.
"Četudi nas je skušala industrijska revolucija odtegniti od narave, pa moramo utrditi zavedanje, da smo še vedno del narave." - "V sebi imamo še veliko dimenzij, ki jih še lahko odkrijemo, in pravični prehod bo dobil človeško dimenzijo, da bo zares iskren."
Odnos do narave je tako eden ključnih, izjemnega pomena pa so tudi medčloveški odnosi, kjer smo se z nastankom mest prav tako začeli odtujevati in še več – od svojega lastnega bistva smo se začeli odtujevati z digitalnim razvojem. Toda v sebi imamo še veliko dimenzij, ki jih še lahko odkrijemo, in konkretno pravični prehod bo dobil človeško dimenzijo, če bo zares iskren, meni dr. Bulčeva.
Prva dama Eko sklada: "Za pravični zeleni prehod so in bodo nujne subvencije!"
Politika mora biti oblikovana tako, da vpliva na odločitve na ljudi, sploh ker v okviru trenutnega tržnega sistema eksterni stroški niso vključeni v cene proizvodov, kar pomeni, da danes cena posameznih produktov, pa naj gre za hitro modo ali pa za kmetijske pridelke, ni tako visoka, kot bi realno morala biti, če bi vključevala tudi stroške vplivov, ki jih njihova proizvodnja oz. pridelava prinese za okolje, pa je med drugim dejala mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada, katerega glavno poslanstvo je s finančnimi spodbudami vplivati na trajnostni razvoj in ohranjanje okolja v Sloveniji.
Ker torej po njenih besedah cene izdelkov v trenutnem sistemu ne vključujejo eksternih stroškov, so potrebne tudi spodbude in politike, kot je zelena davčna reforma, za zanemariti pa ne gre niti t.i. 'mehkih ukrepov', kot je denimo ustrezno prezračevanje in izklapljanje naprav, ko te niso v uporabi, kar pa tudi prispeva približno 10 % k prihrankom energije. Kljub temu pa, meni prva dama Eko sklada, največji del prispevajo makroukrepi, katere pa vendarle doseže širši kontekst, ki ga naslavljajo namenske politike.
Je pa vse bolj pereč problem, tako Vendraminova, energetska revščina, ki je skupek treh dejavnikov, od (pre)nizkih prihodkov posameznikov, posledično materialne ogroženosti in slabo vzdrževanih objektov, v katerih bivajo, ter visokih cen energije. Na Eko skladu tako ravnokar pripravljajo nov poziv, na katerem bodo v prednosti prejemniki socialnih transferjev, zaključujejo pa tudi projekt Zero500, v okviru katerega so s pomočjo kohezijskih sredstev energetsko obnovili 425 energetsko siromašnih gospodinjstev, pripravljajo pa še podoben projekt zamenjave starih kurilnih naprav. Če gospodinjstva zamenjajo staro kurilno napravo z napravo na biomaso, lahko računajo na 100-odstotno subvencijo.
Ocenjuje se, da je v Sloveniji danes energetsko siromašnih okoli 7 % gospodinjstev, kar predstavlja približno 65 tisoč gospodinjstev oz. približno 100 tisoč ljudi.
Samo lani je Eko sklad dodelil približno 90 milijonov evrov subvencij (povprečje zadnjih let je 70 do 80 milijonov evrov) in približno 50 milijonov kreditov. S tem so spodbudili pol milijarde zelenih investicij, s tem pa je bilo doseženih prihrankov za 300 GWh energije, kolikor energije letno proizvede denimo večja hidroelektrarna. Slovenska gospodinjstva tako vsako leto porabijo približno deset milijonov evrov manj sredstev za stroške energije, prevedeno v delovna mesta pa omenjene pol milijarde zelenih investicij ustvari tudi približno 10 tisoč zelenih delovnih mest. Sredstva Eko sklada so lani prinesla učinke primerljive s prihranki energije v višini 300 GWh, kolikor letno proizvede večja hidroelektrarna, in za pol milijarde zelenih investicij, ki so prinesle približno 10 zelenih delovnih mest.
Dr. Tomi Medved: »Energije ni nikoli preveč!«
Politika vselej podaja cilje, ki so bolj ambiciozni, kot pa realni, kar je povezano z rekom "ciljaj proti Luni, saj tudi če zgrešiš, boš pristal med zvezdami", pa je v pogovoru s Tino Štrukelj dejal dr. Tomi Medved, vodja Laboratorija za energetske strategije (LEST) na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, in dodal, da bomo največji strošek nosili, če ne bomo nič naredili, ko gre za tehnološki razvoj. Je pa po njegovem v energetiki nasploh še ogromno neizkoriščenih potencialov, saj se mu današnje stanje v tem sektorju zdi primerljivo s stanjem v IT-ju v 90-ih letih.
"Nam pa tudi narava kaže naše napake," je dodal in se navezal ne le na vremenske razmere, ampak tudi na energetsko krizo. Po njegovem bodo že zaradi tega ljudje v večji meri bolj razumeli, zakaj so potrebne energetske novosti in vlaganja vanje, začenši s tem, da se jim splača investicija v sončno elektrarno, kjer so se - je dejal smeje - morda do sedaj zasebniki odločali zanje, ker jih je k temu spodbudil denimo nakup slednje s strani neposrednega soseda. So pa cene sončnih elektrarn trenutno višje, kot so bile le pred nekaj leti, medtem ko so cene samih panelov nižje. Toda če bi skozi leta pametna politika zagotavljala stabilnost teh naložb, temu najbrž ne bi bilo tako, je nakazal.
Se pa danes na področju tovrstnih energetskih investicij bolj kot s problemom financiranja spopadajo s problemom pomanjkanja kadrov, se je Medved nadalje navezal na področje inženirskih poklicev, ki smo jih po njegovem v preteklosti podcenili – in tudi to je naša napaka iz preteklosti. "Če to preslikamo širše na energetiko, utegnemo imeti v prihodnosti še večje probleme pri doseganju zastavljenih ciljev." Sicer pa energije ne moremo imeti nikoli preveč in z viški energije se odpirajo še nove (energetske) rešitve. Problem je kvečjemu manko energije, je še sklenil.
Dr. Lidija Živčič: »Smo na razpotju in takoj moramo napeti vse moči!«
Zeleni prehod smo šele v zadnjem času začeli povezovati s pravičnostjo, saj je jasno, da če bomo trenutni poslovni model obarvali samo »na zeleno«, ne pa ga tudi zares spremenili, ta prehod potem morda ne bo povsem pravičen, je bila že v uvodu podcasta 'Echo – odmev v prihodnost' neposredna strokovna vodja Focus društva za sonaraven razvoj dr. Lidija Živčič, ki pravi, da je tako nujen energetski prehod, ki bo ne le "z ljudmi«, ampak »za ljudi".
Pogovor z Živčičevo ni šel izzivov in priložnosti na področju obnovljivih virov, jedrske energije, vloge aktivnih odjemalcev in prevečkrat pozabljeni nuji po energetski učinkovitosti, gostja pa je izpostavila tudi problem energetske revščine. "Zelo velik izziv je, da tisti, ki jim je trenutno udobno – med njimi fosilna in jedrska podjetja –, preoblikujejo sisteme, ki bodo manj monopolizirani in bolj odprti za ljudi," je med drugim opozorila nevladnica, ki dodaja, da pravični prehod omogoča prav spremembo sistema – tudi v luči spoznanja, da je 'najbolj zelena' tista energija, ki je ne porabimo.
Slovenija je po rabi obnovljivih virov na repu EU in ima tako še precej potenciala, a tega je treba tudi smotrno izkoristiti, pravi predstavnica Focus društva, ki ob tem kot nesmiselne ocenjuje hkratne pogovore o gradnji novega jedrskega bloka, o podaljšanju tako obstoječega jedrskega bloka kot o podaljšanju šoštanjske termoelektrarne, skratka le o "več, več, več", ne bo denarja za potrebne nove obnovljive vire in demokratizacijo energetskega sistema. Bomo pa pri tem potrebovali tudi več vetrnic, a tudi o teh bi se morali po njenem drugače pogovarjati. "Namesto da pridemo z nekim predlogom v lokalno skupnost, stopimo v lokalno skupnost z vprašanjem, kaj si lokalna skupnost sploh želi," je neposredna, pri čemer znova poudarja, da bo prav to korak v smeri 'pravičnega prehoda za ljudi in z ljudmi'.
Dr. Jonas Sonnenschein: »Slovenija morala biti ambiciozna in inovativna!«
Na ravni zastavljanja trajnostnih ciljev - tudi na nacionalnih ravneh - nam še nekako gre, ko pa gre za njihovo realizacijo, pa je zgodba malo drugačna, pa je v pogovoru s Tino Štrukelj, dejal dr. Jonas Sonnenschein, vodja projektov pri nevladni organizaciji Umanotera in predstavnik nevladnih organizacij v Podnebnem svetu.
Kot okoljski ekonomist, ki je doktoriral iz zelene rasti in hitrega razogljičenja, v podcastu podaja pogled na ambicioznost podnebnih ciljev, učinkovitost predvidenih ukrepov ter vlogo nevladnih organizacij pri tem, s Štrukljevo pa spregovorita tudi o potrebnih korakih in o priložnostih za Slovenijo za učinkovit zeleni prehod, pri čemer bi po njegovem mnenju morali najprej razumeti, kaj sploh sta za nas razvoj in napredek.
"Prvi korak bi bil, da sploh izvajamo nacionalni energetsko-podnebni program (NEPN)," je poudaril Sonnenschein in se navezal na problem emisij, ki v veliki meri izhajajo tudi iz prometa, na področju tega pa Slovenija – po drugi strani – načrtuje novo avtocestno infrastrukturo, kar torej ni skladno s trajnostnim ciljem prehoda prometa na železnice. Inovacij pa po njegovih besedah ne bo brez pritiska, je poudaril in dodal, da pa so po drugi strani potrebne tudi spodbude.
Doseči spremembe socialnih in kulturnih norm je namreč evolucijski proces, ki bo zelo počasen brez zunanjih spodbud. Po njegovem mnenju sicer že čez dve ali tri desetletja v slovenski energetiki, ki vključuje mešanico hidro-, premogovne in jedrske energije, sistem ne bo več vzdržen, pač pa bomo morali imeti veliko bolj fleksibilna omrežja, začenši z distribucijskimi, da bodo prenesla nove obnovljive vire energije, namesto da bi se zanašali na uvoz električne energije. Ob tem pa meni tudi, da je majhnost Slovenije lahko tudi prednost, saj je majhno omrežje lažje načrtovati, kot pa večje, kot je denimo nemško (od koder sicer sam prihaja) ali pa švedsko (kjer je študiral).
In če bi Slovenija premogla pogum za nov model razvoja, s katerim bi točno vedela, kam želi - ne le v kontekstu rasti BDP-ja, ampak v kontekstu kakovostnejšega življenja -, bi lahko bila celo prva evropska država, ki bi bila prepoznavna kot naprednejša tudi čez več desetletij, je sklenil dr. Jonas Sonnenschein.
Če bi se želeli iti takšne fore bi država morala financirati vse oziroma celoten preporod povsod v zeleno.
Navadni ljudje nimajo denarja za te energetske fore in izkaznice kljub subvencijam. To je pretežek zalogaj za revne Slovence ali tiste, ki živijo iz dneva v dan. Poleg tega pa poglejte koliko let plina bi lahko plačevali z recimo 20.000… ...prikaži več eur investicije v sol. panele/toplotne in koliko stane amortizacija in če slučajno kaj gre po gobe, enostavno ta ideja zelene mafije po svetu ne pije vode in se ne splača in ljudje enostavno nimajo denarja za tako drago zadevo plus namestitev s strani delavcev.
če boste še 3x tolk napitkal, bomo pa zeleni ... mi rabimo natipkane soleta, samo tako smo zeleni ... jebemo mater to oblast!