Priljubljenost vseh vrst vlažilnih robčkov in mokrega toaletnega papirja je v zadnjih letih po besedah delavcev na komunali vidno narasla. Tovrstne izdelke srečujemo povsod – na žalost tudi v sistemih interne in javne kanalizacije.
Nepravilno ravnanje z odpadki - višji zneski na položnicah občanov
Porast uporabe mokrih robčkov so opazili tudi zaposleni v Komunali Kranj, ki pravijo, da "tovrstni neprimerni mehanski odpadki in ostanki hrane v javnem omrežju kanalizacije ovirajo pretok, povzročajo zamašitve kanala, predvsem pa zamašitev črpalk v črpališčih," in nadaljujejo, da se na ta račun nemalokrat pojavijo številne neprijetne vonjave ter množenje glodavcev. "Dodatno delo, materialni stroški in deratizacije dvigujejo ceno storitve čiščenja in odvajanja odpadnih vod, kar pa se odraža tudi v večjih zneskih na položnicah občanov," razlagajo na kranjski Komunali.
Mokri robčki svoj dolg terjajo tudi na štajerskem koncu Slovenije. Javno podjetje Nigrad iz Maribora ugotavlja, da mokri robčki ustavljajo in prekinjajo delovanje kanalizacijskih cevi, kar pogosto vodi do zamašitve. Med drugim povzročajo številne zastoje na manjših črpališčih, ki niso projektirana in niso namenjena za prečrpavanje danih odpadkov. Povzročajo motnje na rešetkah in grabljah, saj se zaradi svoje sestave ne razgradijo in odstranijo, za kar pa je posledično potrebna ročna mehanska odstranitev, ki je zelo zamudna.
V javnem podjetju Nigrad imajo zaradi zamašitve na interni kanalizaciji kar 400 intervencij na leto. "Glavni krivci le-teh so nemalokrat tudi mokri robčki in njim podobni izdelki. Sled navedenega bi lahko povzeli, da so na letni ravni samo stroški občanov ocenjeni na 40.000 – 60.000 evrov. Na sistemu javne infrastrukture pa so stroški intervencij zaradi neustreznih vnosov v sistem javne kanalizacije ocenjeni na dodatnih 50.000 evrov," povzamejo zaposleni v Nigradu.
Najbolj problematična so gosto naseljena območja
Iz kranjske Komunale sporočajo, da so v zadnjem času v kanalizacijskem sistemu opazili trend naraščanja odpadne hrane, bioloških odpadkov, pripomočkov za čiščenje, ženskih najlon nogavic. "Tovrstna dejanja so bila zaznana predvsem v gosto naseljenih območjih, kjer je veliko večstanovanjskih objektov in kjer je število prebivalcev večje," dodaja Komunala Kranj.
Kanalizacija ni sistem vodovodov za odvajanje odpadkov. Tovrstna praksa lahko privede do nepravilnega delovanja ali celo do poškodb tako notranjega kot tudi zunanjega kanalizacijskega sistema. Najpogostejše skupine odpadkov, ki namesto v smetnjakih končajo v kanalizaciji, so:
- zaščitne maske, rokavice, plenice, damski vložki, vatirane paličice, čistilne blazinice, vlažni robčki,
- zdravila,
- čajne vrečke, kavna usedlina, ostanki hrane,
- žvečilni gumiji, cigaretni ogorki, pesek iz mačjih stranišč,
- barve, olja, laki, razredčila.
Tako kot odpadkov tudi ljudi ne smemo metati v isti koš. Kranjska Komunala sporoča, da "je treba pohvaliti prebivalce manjših zaselkov, kjer večino dni v letu črpališča delujejo nemoteno in se izvajajo zgolj sistematična čiščenja."
Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak
"Ozaveščanje vseh prebivalcev in pravilno ravnanje z vodo ter odpadki je edini način, s katerim lahko pripomoremo k izboljšanju stanja tako odpadne vode, kot tudi njenemu čiščenju in odvajanju. Le-ta je namreč lahko tudi vir ponovne uporabe oziroma predstavlja pomemben vir vračanja očiščene vode nazaj v vodotoke," navajajo v Kranju.
Upravljavci kanalizacije v Sloveniji vsako leto vedno znova opozarjajo na odpadke v kanalizaciji, tudi z novim sloganom: Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak. Slovensko društvo za zaščito voda veli, da zgoraj našteta dejstva uporabniki danes že poznamo in jih glede na množico informacij ne bi smeli več spregledati. Sprašujejo se, kako je mogoče, da uporabniki javne kanalizacije, ki smo se v zadnjih letih izkazali pri ločevanju odpadkov v zabojnike, nočemo slišati in ne želimo upoštevati dejstva, da kanalizacija ni namenjena odplakovanju odpadkov. Zdi se, da kljub preprostim navodilom, kaj smemo in česa ne, uporabnikom še vedno ni povsem jasno.
"Četudi voda odplakne vse, lahko s tem, ko nepravilno uporabljamo sanitarije in kuhinjske odtoke, povzročimo velike težave v kanalizacijskem sistemu in motnje v procesu čiščenja odpadne vode," opozarjajo na Komunali v Kranju. Iz javnega podjetja Nigrad sporočajo, da: "se je potrebno zavedati, da je pri nakupu izdelkov treba biti pozoren in detajlno prebrati navodila za rokovanje po uporabi, predvsem pa preveriti samo sestavo izdelka."
Pot omenjenih izdelkov se začne že na trgovskih policah. Nekateri so celo označeni, da se jih lahko odplakuje v stranišča. "Za uporabnike je precej privlačna oznaka biorazgradljivo. Četudi so izdelki biorazgradljivi, nikakor ne spadajo v odtok, saj ne bodo razpadli takoj po uporabi," opozarja Slovensko društvo za zaščito voda. Kako pa je s toaletnim papirjem? "Običajni wc papir naj bi se v teoriji razgradil relativno hitro. V sistemu javne kanalizacije se ga praktično ne vidi, medtem ko moker papir enostavno plava in povzroča zgoraj navedene preglavice," zaključijo v javnem podjetju Nigrad.
Pred časom smo na Žurnalu o tem problemu že spregovorili. Več kot očitno se stanje še ni izboljšalo.
Največji razlog za visoke položnice pa je pišmeuharstvo, s katerim smo se pospremljali na volitve zadnjih desetletij. Ker namreč prav zaradi tega lahko ves ta čas neumorno tiskajo denar za vse nore domislice naših novoobraznih levih in desnih koritarskih izbrancev,… ...prikaži več ga je v obtoku že toliko, da se cene pač morajo zviševati....kdor tega nikakor ne razume, mu ni pomoči. Torej zaslužni za tako stanje niso prišli z Marsa, temveč iz naših domov.
Hvala kurcu sem v vukojebini doma, v hribih, kjer ne bo nikoli kanalizacije.
pred nekaj leti vrnil bio kanto in danes plačujem več kot prej ko sem jo imel.Vse OK ,greznica se prazni redno ,nobenih kolmplikacij ,ampak položnica pridno raste ,ampak robčkov sploh ne uporabljamo,zakaj neki gre potem položnica stalno gor.