Študija, objavljena v Nature Geoscience, se zanaša na delo Nasinega satelita SORCE, ki je preučeval razlike v Sončevi UV-svetlobi znotraj 11-letnega cikla. Novi dokazi po mnenju avtorjev dokazujejo precej večjo povezanost med cikličnim delovanjem Sonca in vremena na Zemlji, kot so jo jima pripisovali doslej.
Izledki nakazujejo, da ko je Sonce manj UV-aktivno, se v stratosferi okoli 45 kilometrov nad tropskimi predeli Zemlje ustvarjajo nenavadno hladne zračne mase. To pa se nad Evropo in bližje Zemlji po poročanju Daily Maila uravnoteži z dotokom hladnih zračnih mas od vzhoda, kar povzroča hladnejše vreme na stari celini.
Ko pa je Sončeva aktivnost povečana, se dogaja obratno in topli zahodni vetrovi nad severnim delom Evropo ustvarjajo milejše ozračje. Redistribucija toplote pa se pozna nekje drugje – če je denimo na severu hladneje, bo v Sredozemlju topleje, zato večjega vpliva na globalne temperature ni, pravijo znanstveniki.
Zanesljivo le za osem dni
Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje je za Žurnal24 pojasnil, da so modeli daljnoročnih napovedi vremena tudi doslej v določeni meri že upoštevali delovanje sonca, vseeno pa je treba upoštevati še veliko drugih dejavnikov, predvsem oscilacije med toplimi in hladnimi zračnimi masami, katerih lokalni vpliv pa je na dolgi rok nemogoče napovedovati. Lani so napovedi velikih meteoroloških centrov kazale, da bo zima precej huda, a dejansko pri nas ni bila nič posebnega, drugje, denimo na severu, pa je bila res kar mrzla, je povedal in dodal, da se uporabna zanesljivost pri napovedovanju vremena konča osem dni vnaprej.
Več zanesljivejših informacij o tem, kakšne so splošne napovedi za Evropo za letošnjo zimo, bo po Gregorčičevih besedah znanih v prihodnjih dneh, ko bodo evropski centri objavili redno oktobrsko napoved. Septembrska je vsebovala "šibek signal", da bo zima v Evropi povprečna ali celo hladnejša, je še dodal.
