V Sladkem Vrhu, natančneje na območju Komanovega brega ob naselju Vranji Vrh, je v zadnjih mesecih precej pozornosti vzbudil načrt umestitve sončne elektrarne na zemljišču, ki je po veljavnem občinskem prostorskem načrtu (OPN) opredeljeno kot območje stanovanjskih površin. Načrtovana postavitev sončne elektrarne je naletela na močno nasprotovanje okoliških prebivalcev. Ti so opozarjali predvsem na morebitne vplive posega na njihovo bivalno okolje, težave z odvajanjem padavinskih voda in nevarnost erozije pobočja, odpirali pa so tudi vprašanja javnega interesa in preglednosti prostorskega načrtovanja.
Po večmesečnem nasprotovanju krajanov je zdaj prišlo do pomembnega preobrata. Župan Občine Šentilj Štefan Žvab nam je v odgovoru na naša vprašanja o načrtovani sončni elektrarni sporočil, da je 26. oktobra 2026 sprejel sklep o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za umestitev sončne elektrarne na delu enote urejanja prostora SV-6 in ga posredoval v objavo.
Načrtovanje sončne elektrarne se je začelo že leta 2023
Iz dokumentacije, povezane s projektom, izhaja, da je Občina Šentilj že septembra 2023 naročila strokovne podlage za območje SV-6. Te so že predvidevale možnost umestitve sončne elektrarne, čeprav je bilo območje po veljavnem OPN namenjeno stanovanjski gradnji.
Oktobra 2024, ko je bilo zemljišče še v občinski lasti, je bila izvedena parcelacija. Iz prvotne parcele 26/1 je med drugim nastala parcela 26/61.
Takrat so se začela pojavljati vprašanja o načrtih za zemljišče. Iz zapisnika 5. redne seje Sveta krajevne skupnosti Sladki Vrh z dne 8. oktobra 2024 izhaja, da je član sveta krajevne skupnosti Franc Jager opozoril na geodetske oznake in parcelacijo zemljišča ter izrecno spraševal, kaj se na tem območju načrtuje. V takratnih odgovorih gradnja sončne elektrarne ni bila omenjena, občina takrat še vedno ni priznala, da se za zemljišče preučuje možnost umestitve večjega energetskega objekta. Predstavnik občinske uprave Andrej Drajzibner mu je odgovoril, "da so bile narejene strokovne podlage", v katerih je na vrhu območja predviden zazidalni del. Pojasnil je, "da so zakoličene meje", parcele pa oblikovane v skladu s strokovnimi podlagami. Dodal je še, "da gre za občinski projekt ter da je zemljišče v lasti občine".
Aprila 2025 je sledila nova parcelacija. Parcela št. 26/61 je prenehala obstajati, nastale pa so nove parcele. Po nadaljnjih geodetskih spremembah je bila za prodajo določena parcela 26/67, velika 19.139 kvadratnih metrov.
Junija 2025 je občina objavila javno dražbo za prodajo zemljišča na območju SV-6. Glede na uradno objavo je šlo za parcelo št. 26/67 v katastrski občini Sladki Vrh, z izklicno ceno 149.284,20 evra brez pripadajočega davka. Razpisu za javno dražbo so bile priložene tudi strokovne podlage iz septembra 2023. V razpisu je navedeno, da gre za stavbno zemljišče, za katero je predvidena priprava OPPN, ter da je območje prostorsko razgibano in geološko zahtevno.
16. oktobra 2025 je bila nato sklenjena pogodba o ustanovitvi stavbne pravice za izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje sončne elektrarne z baterijo, je vidno v zemljiškoknjižnem izpisku. Pozornost vzbuja dejstvo, da je bil sklep o začetku postopka priprave OPPN za sončno elektrarno uradno objavljen šele 22. oktobra 2025, torej šest dni po datumu sklenitve pogodbe o stavbni pravici.
Novembra 2025 je sledila še ena parcelacija, s katero je bila parcela 26/67 razdeljena na parceli 26/69 in 26/70. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je lastnik prve parcele podjetje Maks-invest energija, d. o. o., druga parcela pa je januarja 2026 prešla v last podjetja GVE, d. o. o.
Po podatkih iz javno dostopnega zemljiškoknjižnega izpiska je bila 24. decembra 2025 sklenjena tudi pogodba o ustanovitvi stavbne pravice za postavitev transformatorske postaje z baterijskimi hranilniki na parceli 26/70.
Parcelacija zemljišča pred sprejetjem OPPN sama po sebi sicer ni nezakonita, prav tako pa sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice še ne pomeni, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Vendar pa časovnica jasno kaže, da so priprave na energetski projekt potekale že precej pred javno objavo o začetku postopka priprave OPPN.
Konec marca 2026 je občina Šentilj na svoji spletni strani javnost vendarle obvestila, da je na Komanovem bregu predvidena postavitev sončne elektrarne. Iz objavljenega gradiva izhaja, da je bila predvidena sprememba podrobnejše namenske rabe zemljišča iz stanovanjskih površin (SS) v območje energetske infrastrukture (E). Občina je objavila tudi izhodišča za pripravo OPPN za umestitev sončne elektrarne na delu območja SV-6.
Možnost priprave takšnega OPPN in spremembe namenske rabe sicer omogoča Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), a le pod pogojem, da je prostorska ureditev skladna z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine. Krajani sicer menijo, da je stanovanjska gradnja na tem območju v večjem javnem interesu kot umestitev večjega zasebnega energetskega projekta in zato ne razumejo, kako je lahko bila sprememba namenske rabe zakonita.
Žvab o začetkih projekta brez konkretnih odgovorov
Župana smo vprašali, kdo je dal pobudo za drugačno uporabo zemljišča in na podlagi katere odločitve so bile naročene strokovne podlage, a se je neposrednemu odgovoru na vprašanji izognil. "Občina Šentilj je naročila izdelavo strokovnih podlag v skladu s področno zakonodajo. Pripravljavec strokovnih podlag je v okviru svojih pristojnosti podal predlog uporabe zemljišč," je odgovoril Žvab.
Dodal je, da so "občinski svetniki potrdili prodajo teh zemljišč in bili v gradivu seznanjeni, da so za predmetno območje strokovne priloge že izdelane". Vendar v gradivu svetnikom/svetnicam za proračun 2025, v katerem je bila predvidena prodaja predmetnega zemljišča, ni bilo navedeno, da se zemljišče prodaja za gradnjo sončne elektrarne, prav tako so strokovne podlage, ki predvidevajo postavitev sončne elektrarne, postale javno dostopne šele ob objavi prodaje zemljišča, torej po sprejetju proračuna. Na 12. redni seji občinskega sveta 16. junija 2025 je bil sprejet sklep o prodaji zemljišča, vendar občinski svet strokovnih podlag ni videl niti jih ni obravnaval ali potrdil. Z njihovo vsebino torej ni bil seznanjen.
Podobno je bilo tudi na seji Odbora za komunalo. Ob obravnavi sklepa o prodaji zemljišča na vprašanje občinskega svetnika Leona Friša, zakaj je bila izvedena parcelacija in za kaj sploh gre, ni bilo odgovora, ki bi omenjal načrtovano sončno elektrarno. Predstavnica občinske uprave Valerija Trojner je zgolj pojasnila, da je bila parcelacija izvedena na podlagi strokovnih podlag in da so odmerili stavbni del zemljišča ter od njega ločili ožji pas gozda oziroma kmetijskega zemljišča. "Dejstvo je, da če ne bi spet izvedli parcelacije in se ne bi spremenila parcelna številka, pri čemer so izločili del zemljišča, ki je bil za investitorja neuporaben, tega sklepa o prodaji zemljišča ne bi potrebovali, ker je bila prodaja zemljišča že predvidena v proračunu," zdaj za naš portal razlaga Friš.
Krajani opozarjali na poplavno varnost in vplive na bivanje
Poleti 2026 se je zaradi predvidene sončne elektrarne med krajani razvnel pravi bes. 27. julija je skupina krajanov in neposrednih sosedov območja na občino naslovila pisno zahtevo za takojšnjo ustavitev postopka OPPN.
Krajani so poudarjali, da načeloma ne nasprotujejo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, temveč konkretni lokaciji in sporni časovnici oziroma načinu načrtovanja projekta. Po njihovem mnenju je problematično predvsem to, da bi zemljišče, ki je bilo predvideno za stanovanjski razvoj, namenili večjemu zasebnemu energetskemu projektu.
Poleg tega so krajani v zahtevi med drugim opozorili, da bi lahko obsežne površine sončnih panelov vplivale na odtekanje meteornih vod, povečale erozijsko ogroženost in dodatno obremenile bližnje nepremičnine. Po navedbah okoliških prebivalcev so na območju že v preteklosti doživljali težave zaradi obilnejših padavin. Tudi iz geomehanskega poročila izhaja, da je treba pri gradnji na tem zahtevnem območju zagotoviti ustrezno odvodnjavanje in drenažo ter upoštevati geotehnične pogoje. Zato so krajani v dopisu občini zahtevali neodvisno strokovno presojo odvodnjavanja in poplavne varnosti ter ustrezno ureditev odtekanja padavinskih vod.
Posebej so izpostavili še vpliv projekta na podobo naselja, kakovost bivanja in morebitno zmanjšanje vrednosti okoliških nepremičnin.
Poleg tega jih jezita časovnica in netransparentnost postopka. Po njihovem mnenju bi morala občina že ob prvih vprašanjih o nameravani gradnji jasno pojasniti, da se za zemljišče preučuje možnost umestitve večjega energetskega objekta. Na očitke krajanov glede obveščanja krajevne skupnosti leta 2024 Žvab za naš portal ni odgovoril.
Direktorica občinske uprave Petra Pucko in župan Štefan Žvab sta 4. avgusta 2026 v odgovoru krajanom pojasnila, da je občina prejela dve vlogi za izdajo mnenja, eno za sončno elektrarno z močjo 999 kilovatov in drugo za transformatorsko postajo s priključnim kablovodom. Občina je za obe vlogi 10. julija 2026 izdala negativni mnenji, ker predlagani posegi niso bili skladni s predpisi s področij, za katera je pristojna občina.
Kljub temu je avgusta postopek priprave OPPN še potekal. Pucko in Žvab sta tedaj pojasnjevala, da predlog prostorskega akta še ni izdelan in da bo del nadaljnjega postopka tudi javna razgrnitev, na kateri bo mogoče podati pripombe.
Svetniki zahtevali ustavitev, župan sklep podpisal 18 dni pozneje
Vprašanje nadaljevanja postopka je postalo posebej aktualno po 17. redni seji Občinskega sveta Občine Šentilj, ki je potekala 8. oktobra 2026. Pod 10. točko dnevnega reda je bila tudi informacija o gradnji sončne elektrarne v Sladkem Vrhu.
Občinski svet je nasprotoval nadaljevanju postopka OPPN za sončno elektrarno na Komanovem bregu. Ocenil je, da nadaljevanje ni v javnem interesu občine in župana pozval, naj izvede potrebna dejanja za ustavitev.
Kljub temu 18 dni ni bilo nič. Šele po prejemu naših vprašanj o sončni elektrarni je župan 26. oktobra 2026 sprejel sklep o ustavitvi postopka priprave OPPN za sončno elektrarno na delu območja SV-6. S tem se je odzval na očitke, da občinsko vodstvo kljub nasprotovanju krajanov in pozivu občinskega sveta vztraja pri nadaljevanju postopka priprave OPPN: "Kot župan sem sledil mnenju okoliških prebivalcev in sprejetemu sklepu občinskega sveta."
Župana smo vprašali tudi, ali je občina za pripravo OPPN porabila proračunska sredstva oziroma vključila zunanje izvajalce ter koliko je postopek stal občino. Žvab je za Žurnal24 pojasnil, da občina v zvezi z izvajanjem postopka nima stroškov, saj jih nosi pobudnik priprave OPPN. Prav tako je zanikal morebitne pogodbene ali finančne posledice ustavitve postopka. Pojasnil je, da občina s pobudnikom nima sklenjene pogodbe in da zato zaradi ustavitve postopka niso nastale finančne posledice. Ni pa posebej razčlenil financiranja strokovnih podlag, naročenih leta 2023, niti ni pojasnil, koliko dela občinskih uslužbencev je zahtevala obravnava zadeva.
Naj še spomnimo, da sta se župan in direktorica občinske uprave že drugič znašla v ugotovljenih nepravilnostih pri urejanju OPPN-jev. Spomnimo, da smo pred kratkim poročali tudi o vprašljivem financiranju komunalne infrastrukture na območju Š-18B v Šentilju, kjer je občina predvidela več kot 71 tisoč evrov javnih sredstev za novo cesto in vodovod, med lastniki zemljišč pa so tudi direktorica občinske uprave Pucko, njena hči in županov sin. V tem primeru še vedno ostajajo nejasnosti glede obračunavanja že zgrajene kanalizacije, občina pa vztraja, da je financiranje infrastrukture v javnem interesu.
Vsepovprek se gradi samo da eni operejo denar,za okolje jim ni mar