Največja stopnja prekritosti Sonca je nastopila okoli 11.45, mrk pa se je končal okoli 12.30, je povedal Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete. Nastopi posameznih faz mrka so se glede na lokacije v Sloveniji razlikovali za nekaj minut. V Ljubljani se je delni sončni mrk začel ob 11.05. Največja stopnja prekritosti Sonca je v prestolnici nastopila ob 11.43, mrk pa se je končal ob 12.21. V Mariboru je bil začetek ob 11.03, vrhunec ob 11.44, konec pa ob 12.26.

Če Luna popolnoma prekrije Sončevo ploskev, je magnituda mrka 1,0, če Luna prekrije le polovico Sončeve ploskve, pa 0,5. V Ljubljani je magnituda mrka v fazi največjega prekritja 0,12, v Mariboru pa 0,14, kar je vendarle dovolj, da je bil pojav viden tudi s prostim očesom. Običajno 14 dni pred sončnim mrkom ali po njem nastopi tudi lunin mrk. Letos bomo v Sloveniji imeli enkratno priložnost, da bomo opazovali tak par sončnega in luninega mrka. Delni lunin mrk bo pri nas viden 16. avgusta v večernem času, je še dodal Žiberna.

Po sončnem mrku nastopi tudi lunin, ki bo viden sredi avgusta. © BOBO

Načini opazovanja mrka

Sonce lahko opazujemo zgolj skozi za to namenjeno folijo mylar ali varilsko steklo z optično gostoto od 12 do 14. Razni drugi načini (več zaporednih stekelc sončnih očal, fotografski filmi, sajasto steklo in podobno) so neprimerni za varno opazovanje, saj zadržijo le vidno svetlobo, škodljive ultravijolične in infrardeče pa ne.

Najprej v Kanadi, nato na Kitajskem
Popolni sončni mrk na Zemlji se je začel na skrajnem severu Kanade, južno od Otoka kraljice Viktorije, kjer je Sonce ravno vzhajalo. Pot popolne faze mrka je nato potekala čez skrajni sever Grenlandije, južno od Zemlje Franca Jožefa čez Novo zemljo, po severnih obronkih Urala in vzdolž Zahodnosibirskega nižavja.

Pot popolne faze mrka se je nato nadaljevala po zahodnem robu Mongolije in na Kitajsko, kjer so popolni sončni mrk lahko opazovali popoldne vse do zahoda. Najdlje so lahko v popolnem sončnem mrku uživali južno od Obskega zaliva na severu Zahodnosibirskega nižavja, in sicer dve minuti in 27 sekund.

Zanimiv astronomski pojav
Sončni mrk je astronomski pojav, pri katerem se Luna znajde med Zemljo in Soncem oziroma v fazi, ki jo imenujemo mlaj. Če bi bili orbiti Lune in Zemlje okoli Sonca v popolnoma isti ravnini, bi lahko sončni mrk na Zemlji opazovali ob vsakem mlaju, torej vsakih 29 dni in pol. Ker pa je Lunina orbita glede na Zemljino nagnjena za okoli pet stopinj, je za nastop sončnega mrka potreben še en pogoj: Luna se mora nahajati v ravnini Zemljine orbite. To močno zmanjšuje verjetnost nastopa sončnih mrkov. Ti zdaj običajno nastopajo dvakrat na leto, trenutno v obdobju od februarja do aprila ter med avgustom in oktobrom.