Sosed čez dan nabija glasno glasbo, kaj lahko storim?

Hrup v našem okolju lahko pomembno vpliva na kakovost našega življenja. Čeprav smo čez dan vajeni različnih vrst hrupa in ga lažje prenašamo kot ponoči, pa se vseeno lahko tudi čez dan znajdemo v položaju, ko je hrup neznosen. 

Eden od uporabnikov Reddita je opisal situacijo, v kateri se je znašel. V ulici, kjer živi, eden od sosedov čez dan predvaja glasno glasbo. "Dejansko je tako na glas, da se ne moreva z normalnim tonom pogovarjati. Kot da sva na terasi nekega bara," je opisal razmere, v katerih se je znašel z družino. "Sem šel do njih do ograje in ga prosil, če lahko utiša glasnost, da je brezobrazno in brez občutkov do sosedov. Kakšno uro ali dve na dan je OK, ne pa celi dan." 

Sosed se na prošnjo po stišanju glasbe ni odzval pozitivno. Ker ne gre za kršitev javnega reda in miru v nočnem času, ker sosed to počne na svoji parceli, se sprašuje, ali sploh lahko kaj stori. 

"Smo na vasi in imamo soseda, ki pogosto navija glasbo na ves glas. Vem, da bo kdo mislil, da pretiravam in da se za malenkosti pritožujem, vendar delam tudi nočni šiht in ko pridem bi se rad naspal, a glasba je tako glasna, da pri zaprtem oknu ne moreš zaspat. Imel je že obisk policistov, vendar se nič ni spremenilo. Tudi opozorilo, da je to moteče in naj malce utiša, ne zaleže. Prav norca se dela iz vseh," podobno situacijo opisuje uporabnik foruma Starševski čvek.

Določba ni omejena na nočni čas

"Varstvo pred hrupom je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) opredeljeno v 8. členu. V prvem odstavku 8. člena je varovan mir in počitek ljudi med 22. in 6. uro, v kolikor ni hrup povzročen z izvajanjem nujnih interventnih vzdrževalnih posegov," pojasnjujejo na Generalni policijski upravi. "V drugem odstavku 8. člena pa je navedeno, da prekršek stori, kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir in počitek. Ta določba ni časovno omejena na nočni čas (med 22. in 6. uro). So pa v odstavku eksplicitno navedeni načini oz. izvori zvoka/hrupa. Glede na določbo člena je tudi določeno, da gre za kršitev le, v kolikor gre za zvok/hrup, ki ni posledica dovoljene dejavnosti. Torej gre za dejavnost, za katero ni bilo izdano dovoljenje. Primeroma navajamo organizacijo javne prireditve (npr. koncerta), na kateri je načrtovana uporaba zvočnih naprav, ki bodo presegale mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. V tem primeru mora organizator prireditve pridobiti dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ki ga izda krajevno pristojna občina."

Za motenje hrupa čez dan višja globa

Policisti imajo možnost izreka različnih glob za kršitve s področja motenja nočnega miru ali počitka. "Policisti na kraju ugotavljajo obstoj elementov prekrška ter v primeru ugotovitve kršitve ukrepajo. Za kršitve iz prvega odstavka 8. člena ZJRM-1 (t. i. motenje nočnega miru ali počitka) izrekajo globe v višini 83,46 EUR. Za kršitve drugega odstavka 8. člena je predpisana globa v višini 104,32 EUR," pravijo na policiji. 

Izrek globe pa ni edini ukrep, ki ga lahko uporabi policija. "V kolikor kršitelj na kraju sam ne preneha s povzročanjem nedovoljenega hrupa in kljub ukazu s kršitvijo ne preneha, lahko policisti ukrepajo skladno z določbami 26. člena ZJRM-1 (izključitev energetskih virov). Ukrep iz 26. člena omogoča policistom, da z ustno odredbo ukažejo upravljavcu izključitev energetskih virov (izklop dobave elektrike, plina ali vode). Ukrep policisti izvedejo, če s tem ni hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop energetskih virov pa traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur," dodajajo. Na podlagi ustne odredbe policista upravljavec zagotovi ponovno vzpostavitev dobave energetskih virov. Kršitelj mora plačati stroške izklopa in priklopa ter morebitno nastalo škodo.

Po pomoč k pravnim strokovnjakom

V primeru, da z osebo ni mogoče dogovora in da tudi po posredovanju policije ne pride do sprememb na bolje, je ena od možnosti tudi reševanje spora po pravni poti. Pri tem je treba upoštevati, da se lahko postopki zavlečejo, obenem pa so lahko tudi finančno obremenjujoči. Posamezniki, ki imajo sklenjeno zavarovanje pravne zaščite, lahko v takih primerih koristijo pravice, ki izhajajo iz omenjenega zavarovanja.

Zavarovanje pravne zaščite krije stroške, ki nastanejo v primeru sodnih in izvensodnih postopkov. Krije tako odvetniške stroške, stroške sodnih taks, stroške izvedencev, s sodbo naložene stroške nasprotne strani, prav tako tudi stroške, ki nastanejo v primeru, da zavarovanec spor izgubi, stroške tolmačev in prič ter zagotovitev pologa varščine do 100 tisoč evrov. Zavarovalnica v primeru pravne težave uporabnika poveže z odvetnikom, ki je strokovnjak za področje, na katerem je prišlo do spora, so nam pojasnili pri enem od ponudnikov tovrstnih zavarovanj, zavarovalnici ARAG. Posameznikom, ki so se znašli v takšnem konfliktu, svetujejo, da se v primeru težav obrnejo na zavarovalnico, ki jim bo svetovala pri izbiri odvetnika in prevzela kritje stroškov.

dezurni@styria-media.si