Spet novost glede dopolnilnega zavarovanja: Vlada predlaga zamik

"Organa, pristojna za pobiranje novega obveznega prispevka, potrebujeta za prilagoditev oziroma pripravo vsega potrebnega (predvsem pa programske podpore) za učinkovito pobiranje tega prispevka vsaj šest mesecev," je v obrazložitvi predloga zamika začetka izvajanja preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zapisala vlada.

Ob tem je dodala, da bo treba sprejeti tudi nekaj podzakonskih aktov, poleg tega pa se bodo morali prilagoditi tudi izplačevalci dohodkov, zavarovanci, ki bodo sami obračunavali prispevek, pa tudi proračunski zavezanci, ki so po predlogu zakona predvideni, da bodo nosili obveznost obračuna in plačila novega obveznega zdravstvenega prispevka v primeru, ko gre za zavarovance, ki nimajo dohodka ali imajo predvideno specifično obravnavo in ne bodo dolžni sami plačevati obveznega zdravstvenega prispevka.

Zakonodajno-pravna služba DZ je po besedah njene predstavnice v svojem mnenju sicer opozorila, da novela odpira posamezna vprašanja skladnosti z ustavo. Ker lahko ljudje na referendumih odločajo le o celotnih zakonih, ne pa o njihovih posameznih delih, lahko nastaneta dve situaciji. Če bi DZ zavrnil potencialno pobudo za referendum o delu zakona, ki se ne nanaša na obvezno dajatev, bi s tem posegel v pravice, ki izhajajo iz inštituta zakonodajnega referenduma. Če pa bi DZ referendum dopustil, bi to pomenilo tudi odločanje o obvezni dajatvi, o katerih se sicer na referendumih po ustavi ne sme odločati, je opozorila predstavnice zakonodajno-pravne službe.

V službi so po njenih besedah med drugim opozorili tudi na nejasnosti glede vključenih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, pa tudi nejasnost glede opredelitve novega prispevka.

Vlada je sicer predlagala amandmaje tudi k nekaterim drugim členom novele zakona z namenom uskladitve in jasnejše opredelitve nekaterih členov.

Ob tem je vlada predlagala tudi, da se iz obveznega zavarovanja zavarovanim osebam zagotavlja plačilo določenih dodatnih zdravstvenih storitev, med njimi tudi zdravstvenih storitev s področja reprodukcije, k čemur so predlagatelje pozvali v Inštitutu 8. marec in v Delavski svetovalnici.

Do predlaganih amandmajev vlade se v zakonodajno-pravni službi sicer še niso opredelili, saj so bili vloženi tik pred začetkom odbora, je dejala predstavnica zakonodajno-pravne službe. Je pa opozorila na amandma k 11. členu novele, ki določa proračunsko varovalko pri 240 milijonih evrov. Gre za izjemo, ki v zakon o izvrševanju proračuna Slovenije še ni bila dodana, je opozorila.

Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da proračunske varovalke za državni proračun predstavljajo tveganje in jim zato na ministrstvu za finance po njegovih besedah načeloma nasprotujejo, a da je v primeru predlagane novele varovalka časovno omejena in v okvirih, ki jih proračun lahko prenese.

"Naša skrb je v tem trenutku usmerjena v to, da je začasna ureditev financiranja zdravstva čim krajša in da se sledi časovnici, po kateri se zdravstvena reforma z jasnim in stabilnim sistemom virov financiranja začne v letu 2025," je dodal.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je k temu dodal, da bodo iskali tudi poti do optimizacije visokih odhodkov za zdravstveno varstvo in skušali urediti absentizem ter urediti digitalni transparentni nadzor nad javno porabo denarja.

Kot je znano, bi po predlogu novele dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več tri zasebne zavarovalnice.