Spomin na dan, ko se je rodil upor

27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju. Čeprav gre za državni praznik, osrednje državne proslave tako kot lani zaradi varčevanja ne bo, bodo pa po vsej državi potekale druge slovesnosti. Predsednik republike Borut Pahor bo sprejel člane partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in jim vročil odlikovanje zlati red za zasluge. Pahor bo zlati red za zasluge zboru podelil za izjemen prispevek k utrjevanju slovenske nacionalne zavesti v zamejstvu, za ohranjanje izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter za uveljavljanje slovenske kulture.

Predsednik DZ Janko Veber pa se bo udeležil prireditve Zdaj zaori pesem o svobodi, ki bo potekala v Cerknici. 

Dan upora proti okupatorju praznujemo od leta 1992, pred tem pa smo praznovali dan Osvobodilne fronte (OF). 27. april je bil kot dan OF po drugi svetovni vojni določen zato, ker naj bi bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena OF, čeprav je bila dejansko ustanovljena Protiimperialistična fronta in to dan prej.

V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se namreč 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, član društva Sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Ustanovili so Protiimperialistično fronto, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v OF in pozvala k oboroženemu uporu.

Zgodovinar Janko Prunk pomen praznika vidi v obeleževanju protifašizma, ki je po njegovih besedah evropska vrednota, zgodovinar Jože Pirjevec pa ga vidi kot spomin na dan, ko smo se Slovenci uprli in s tem postali zgodovinski narod.