V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji (PS) bo tako denimo svet stranke zasedal po 20. juniju. Tako stranka svoje odločitve o morebitni podpori predlaganim ustavnim spremembam ne bo mogla sporočiti pred 25. junijem, so pojasnili.
V PS poudarjajo, da predlagane ustavne spremembe na področju referenduma nikakor ne omejujejo neposredne demokracije, ampak bi vnesle več reda, predvidljivosti, predvsem pa bi odpravile nekatere obstoječe blokade.
V drugi opozicijski stranki SD pričakujejo, da bodo predlog organi stranke obravnavali po sobotnem kongresu, ko se bodo na novo konstituirali, predvidoma po 15. ali 20. juniju. Sicer pa tudi vodja poslancev stranke Janko Veber ocenjuje, da dogovorjen predlog še ni dokončna različica, bo pa tak šel v parlamentarni postopek. Politična volja za spremembo referendumske ureditve po njegovem mnenju že obstaja, strokovno mnenje pa bodo še dobili, ko se bo postopek začel na ustavni komisiji državnega zbora.
Predsednik SLS Radovan Žerjav in vodja poslanske skupine Mihael Prevc sta v "veliki želji in nuji, da se nekaj spremeni na področju referendumov, s težkim srcem pristala na kompromis", in sicer ob vedenju, da ta načelni dogovor oziroma predlog "še zdaleč ni dokončen".
SLS, ki je včeraj pristala na 35-odstotni kvorum, napoveduje, da bodo vztrajni pri določbi, kdo lahko zahteva referendum, in tudi glede vsebin, ki so lahko predmet referendumskega odločanja. Če bodo pri tem načelni, bo pobud za referendum bistveno manj in bodo na referendum dejansko prišle le izredno pomembne teme, ki bodo pritegnile volivce. Ob tem SLS upa, da tako tudi kvorum ne bi bil pod vprašajem, je pojasnil Prevc.
V Državljanski listi zelo zadovoljni, v NSi ne
Na drugi strani so v Državljanski listi z načelnim dogovorom zelo zadovoljni, saj je kompromis zelo blizu njihovemu prvotnemu predlogu. Skupaj s Pozitivno Slovenijo so se namreč zavzemali za 40-odstotni kvorum.
Izvršilni odbor DeSUS-a bo o predlogu razpravljal predvidoma že 7. junija. Vodja poslanske skupine Franc Jurša je sicer z dogovorom zadovoljen, tudi glede kvoruma.
Spomnil pa je, da so se predsedniki strank zelo hitro uskladili, zato se boji, da bi se utegnilo zgoditi podobno, kot se je s predlogom za umestitev fiskalnega pravila v ustavo, ki je na začetku imelo načelno soglasje vseh strank, pozneje pa ne več. Tako upa, da so predstavniki strank pristali na dogovor, za katerega bodo dobili podporo tudi organov strank.
V NSi pa spremembam niso naklonjeni, saj nasprotujejo uvedbo kvoruma za veljavnost referenduma. S kvorumom bi namreč po njihovem mnenju o uspehu referenduma odločali tisti, ki se ga sploh ne bi udeležili, z uvedbo kvoruma bi torej spodbujali neudeležbo.
