Slovenski časnik dnevnik Dnevnik in hrvaški Jutarnji list sta organizirala raziskavo v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji- sodeč po rezultatih ankete je bil razpad Jugoslavije leta 1991 neizogiben. Za samostojnost bi po 20 letih od razpada Jugoslavije še vedno glasovalo 92,2 odstotka Slovencev in 91,5 odstotka Hrvatov, za nekdanjo skupno državo pa se toži 6,2 odstotka Slovencev in 5,6 odstotka Hrvatov.
Precej bolj mešane občutke pa imajo do 25. junija 1991 v Srbiji, saj le 49,4 odstotka ljudi meni, da je bila odcepitev Slovenije upravičena, za Hrvaško pa to meni komaj 37,9 odstotka Srbov. Da se Hrvaška ne bi smela odcepiti, meni 56,1 odstotka vprašanih, Slovencem pa bi samostojnost odreklo 43,8 odstotka ljudi.
V BiH je razmerje glede odločitve Slovenije in Hrvaške za samostojno pot okoli dve tretjini proti tretjini, medtem ko samostojnost BiH podpira le 55,4 odstotka vprašanih državljanov te države, za katero je bil razpad skupne države najbolj krvav.
Bivši slovenski predsednik Milan Kučan je pri ocenjevanju vloge, ki so jo v jugoslovanski krizi odigrali liderji štirih držav, po poročanju Dnevnika prejel najvišjo povprečno oceno. Slovenci so njegovo vlogo ocenili najbolj pozitivno- s povprečno oceno 3,8. Kučan je za svojo vlogo prejel visoke ocene tudi med hrvaškimi, srbskimi in bosanskimi respondenti, najbolje pa so ga ocenili tudi državljani BiH. Med Srbi je denimo prejel najvišjo oceno vojnih zločinov obtoženi Slobodan Milošević (2,58), Kučan pa je tam prejel oceno 2,21.
