Nekaj dni kasneje sem se po skoraj dveh urah sedenja v blokovski sušilnici perila vrnil v stanovanje. Brez besed. Z izbuljenimi očmi. Prvič sem bil na takšnem sestanku, nikoli pred tem namreč nisem živel v bloku, in po prvih nekaj minutah sestanka sem se moral uščipniti, da sem se prepričal, da je vse res: Razprtije in kregarije sosedov, vpitje, malenkosti, zaradi katerih bi se nekateri razklali na pol, samo, da obvelja njihova …
Po nekaj takšnih srečanjih s sosedi se mi je koža odebelila, a še vedno po vsakem zboru stanovalcev med korakanjem domov s sklonjeno glavo v nejeveri odkimujem.
Kmalu nato je na dnevni red enega teh sestankov prišla obnova fasade. Takrat so v bloku še prevladovali starejši ljudje. Kot bi bilo včeraj, se spomnim, kako so skočili v zrak, češ da tega pa res ne potrebujejo, da si z bornimi penzijami takšne naložbe ne morejo privoščiti, ali pa, da se v teh nekaj dnevih, ki jih še imajo, s takšnimi stvarmi res ne bodo ukvarjali.
Minilo je nekaj let in v blok se je res naselila kopica mladih družin, peščica drugih, ki je ideji sprva nasprotovala, si je premislila in nekega dne smo izglasovali, da je fasado treba obnoviti.
Sostanovalci so me izbrali v nadzorni odbor, ki bo upravniku in izvajalcem gledal pod prste, in po skoraj dveh letih peripetij z razpisom, izbiro gradbinca, godrnjanjem sostanovalcev in vsem kar pritiče, so delavci pred natanko enim mesecem ob bloku začeli postavljati gradbene odre.
S kolegi iz odbora smo se že pred tem dogovorili, da bomo imeli tedenske sestanke, kjer bomo z izvajalcem sproti reševali morebitne težave in teh je, kakopak, cel kup.
A pritisk sta mi dvignila šele dva fundamentalista*, ki sta se prejšnji teden pojavila pred vrati bloka in se na vsak način želela udeležiti sestanka. Ne, nista fizično obračunala z nami in nista bila verska blazneža. Bila sta člana društva arhitektov. Ki pa nas nista prišla pohvalit, ker smo se lotili energetske sanacije objekta. Prav nasprotno, srečanje, milo rečeno, nikakor ni bilo prijetno.
Pogovor je zelo hitro napredoval do pete prestave, začela sta groziti, češ da njihovega društva nismo vprašali za mnenje glede barve fasade, da je to njihova pravica, ki je zapisana v občinskem prostorskem načrtu, da nas bo njuno društvo prijavilo inšpekciji, da je fasada avtorsko delo arhitekta in vanj ne smemo posegati, ter da morajo biti vsi bloki v soseski enake barve.
Pa saj bi njihovo trmarjenje razumel, če bi bila na tapeti stavba iz 19. stoletja v središču Ljubljane. Toda blok je bil zgrajen leta 1974, stoji na obronkih mesta in verjemite, bolj ortodoksne socialistične arhitekture si pač ne morete predstavljati.
Ob pripombi naj društvo primakne pet odstotkov vrednosti investicije, pa bomo z veseljem upoštevali njihovo mnenje, sta se le nasmehnila. Preslišala sta tudi, da si pač ne želimo živeti kot v Belorusiji, kjer so vsi bloki enake sive barve.
Rekli boste, ti norci gotovo želijo fasado prebarvati v rdeče/zeleno kombinacijo. Motite se! Stanovalci smo izbrali zelo podobne, praktično enake barve, kot so bile na stavbi minulih 43 let. Osnova je bila doslej neke vrste bež oziroma bledo rumena, parapeti (del fasade pod okni) so bili prebarvani s svetlo rjavo barvo. Osnovno barvo smo stanovalci izbrali enako, za parapete pa odtenek svetlejšo rjavo. In prav ta odtenek je zmotil arhitekte.
Gospa in gospod se nista pustila prepričati, mi pa tudi ne. Nato smo ju prosili, naj sestanek zapustita. Ali nas bo društvo prijavilo inšpekciji, ne vem.
Tudi vegani, ki prežijo na mesojedce, sodijo v to kategorijo. Gotovo ste na Facebooku že naleteli na objavo kakšnega posnetka pohabljenih piščancev, ki jih še žive mečejo v nekakšne mline. Ob videu seveda ne manjka pripis, da je vse to naše maslo. Ja, tudi to se žal dogaja. Ljudi, ki to počnejo, bi morali strpati v zapor. Da pa sem za takšna mučenja kriv jaz, ki vsake toliko časa skuham tajski curry s piščancem. Lepo vas prosim!
In takšnih fundamentalistov, o tistih političnih raje ne bom izgubljal besed, ki bodo svojo gredico, če karikiram, branili na življenje ali smrt, je malo morje. Še huje, vsak dan več jih je. Ljudje božji, no … sprostite se, zadihajte, stopite iz okvirjev, poslušajte sosede! Življenje bo lepše!
*Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je fundamentalizem nazor, ki zahteva, da se nekdo dosledno drži načel svoje ideologije.
Dragi David, prijatelj arhitekt je v bloku dal 5400€ za fasado, v sezoni 16/17 pa skupno 200€ za ogrevanje brez priklj. moči. Pravi, da bo zdaj plačeval pol manj. Čez koliko let bo z vložkom na nuli?
Dokler lastniki financirajo fasado, se meni zdi logično, da lastniki določijo barvo. Ko bo nekdo drug financiral fasado, naj tisti določi barvo. Simpl!
Tudi stavbe, ki niso stare, so lahko zaščitene. Lahko bi se pozanimal v Zavodu za kulturno dediščino.