Spremembe zakona, sprejete leta 2008, so določile nov način financiranja srednjih šol, in sicer glede na število dijakov. Po besedah predsednice zveze srednjih šol Frančiške Al-Mansour je model pred leti še zagotavljal kolikor toliko zadostno financiranje, danes pa temu ni več tako.
Po besedah predsednice Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Al-Mansourjeve so šole v zadnjih letih s spremembami zakonodaje dobivale vedno več obveznosti, kot so notranja revizija, dodatna varnost, različna varstva, zaradi česar denar, ki ga dobijo za dijaka, ne zadošča več za pokrivanje vseh stroškov. "S trenutnim modelom je šola z okoli 700 dijaki pred leti lahko preživela, danes pa temu ni več tako. Zato mora ministrstvo veliko šol dofinancirati oziroma jim zagotoviti dodaten denar," je dejala za STA.
Najslabše se po njenih besedah godi manjšim šolam, za katere naj bi bil trenutni sistem financiranja izrazito neugoden, izjema pa niso niti velike šole, kot je Strokovni izobraževalni center Ljubljana, kjer je ravnateljica. "Pozimi nam na primer dobljena sredstva ne zadoščajo za ogrevanje šole," je pojasnila.
Ker je sistem naravnan tudi tako, da sredstva zadoščajo le, če ima šola polne oddelke z do 26 oziroma 28 dijakov, imajo težave z njim tudi šole, ki izobražujejo za redke poklice. "Izobraževati enega papirničarja se na primer splača le šoli, ki ima veliko število preostalih dijakov, s katerimi pokrije izgubo, ki jo prinaša oddelek z enim papirničarjem," je navedla Al-Mansourjeva.
Denar morajo iskati drugje
Tudi ravnateljica Srednje šole Črnomelj Elizabeta Prus ugotavlja, da je trenutni model financiranja vzdržen le, če je v oddelek vpisanih vsaj 25 dijakov. "Na naši šoli imamo v primerjavi z drugimi šolami zelo dober vpis v program oblikovalec kovin - orodjar (15 dijakov). A hkrati to pomeni, da od države ne dobimo dovolj denarja, da bi se izvajanje izobraževanja v takšnem oddelku finančno izšlo, še manj pa, da nam bi kaj ostalo," je dodala. Država je sicer njihovi šoli do zdaj na podlagi utemeljene vloge vedno zagotovila dodatna sredstva, a so morali denar za izvajanje primerljivo kakovostnega pouka po njenih navedbah še vedno iskati tudi drugje.
S finančnimi težavami zaradi trenutnega sistema financiranja se srečujejo tudi šole, ki beležijo upad vpisa, teh pa je v zadnjih letih precej, saj število dijakov že kar nekaj časa upada. Šole z izrazitim upadom vpisa se morajo tako boriti za vsakega dijaka, hkrati pa si izmišljati načine, kako privabiti nove, kar je po besedah Al-Mansourjeve lahko precej naporno in lahko jemlje veliko moči. Težava lahko nastane zlasti tam, kjer npr. šola iz manjšega kraja odpre program, ki ga nudi večja, nekoliko bolj oddaljena šola. "V takih primerih prihaja do prave borbe za dijake," je dodala.
Tudi zato sta Prusova in Al-Mansourjeva prepričani, da bi bilo treba trenutni sistem financiranja preveriti in ustrezno spremeniti. "Predlagala bi financiranje po oddelkih. Tako bi se stroški pokrili v celoti," je dejala Prusova. Po njenih besedah bi na tak način lažje preživele tudi šole na obrobnih področjih, ki so v svojem okolju zelo pomembne za razvoj regije ter nudenje izobraževanja mladim v domačem kraju.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport o spremembah sistema financiranja srednjih šol za zdaj ne razmišljajo. "Ocenjujemo ga kot dobrega, saj zavodom omogoča nemoteno izvajanje programov, večjo avtonomijo, samostojno načrtovanje porabe sredstev, hkrati pa jih sili h gospodarnemu ravnanju," so navedli.
