Nekdanji šef Pivovarne Laško Boško Šrot, ki od konca oktobra že prestaja pet let in deset mesecev zapora na Dobu, saj je bil skupaj s tedanjim šefom Istrabenza Igorjem Bavčarjem obsojen zaradi nepravilnosti ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza leta 2007, bo v zaporu moral očitno odslužiti še štiri leta in dva meseca. Enotna kazen znaša devet let in devet mesecev zapora, kolikor bo bo tako skupno moral odslužiti v zaporu.
Ljubljansko okrožno sodišče, kjer so mu od februarja letos sodili tudi zaradi domnevne zlorabe položaja in oškodovanja pivovarne med spornim menedžerskim prevzemanjem pivovarne, ga je namreč zdaj obsodilo na novo zaporno kazen.
Za krivega so spoznali tudi nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja. Sodišče mu je prisodilo dve leti in pol zapora.
Pravna oseba Atka-Prima je odgovorna za zlorabo položaja, zato mora plačati denarno kazen v višini 50 tisoč evrov. Sodišče pa je oprostilo nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld.
Tožilec sodbe ne bo izpodbijal
Kljub temu, da je Specializirano državno tožilstvo (SDT) za Šrota sicer zahtevalo najmanj pet let zapora, za njegova nekdaj tesna sodelavca, Rutarja in Rosenfeldevo pa najmanj dve leti in pol zapora, se tožilec Jože Kozina zoper sodbo ne bo pritožil. Prepričan je namreč, da je sama sodba dosegla svoj namen, čeprav ne dvomi, da jo bodo številni poskušali na vse pretege izničiti.
"Ob vrhunskem vodenju postopka bo zapisana vrhunska sodba, ki pa bo tarča teženj, da bi jo spodkopali. Ne samo obsojeni, tudi tisti, ki zdaj vedo, da se na tak način ne da prevzeti gospodarskih družb," poudarja Kozina.
Rutar in Rosenfeldova naj bi Šrotu pri nezakonitih poslih oziroma zlorabi položaja pomagala, trdi tožilstvo.
Kozina je prepričan, da Šrotu sicer ne bi uspelo brez določene podpore oziroma zaledja. "Pri teh dejanjih ga je spodbujala tudi politika, saj je veljal za ikono nacionalnega interesa. Strinjam se, da je tudi politika kriva, zato je dobil Šrot sorazmerno nizko kazen. Dejstvo je, da so vsi drugi zatajili in zdaj kazensko pravo rešuje situacijo, ki bi jo lahko drugi prej preprečili," dodaja Kozina.
Šrotovi se borijo do konca
Sodišče je ocenilo, da je Šrot dvakrat zlorabil svoj položaj, kot šef Pivovarne Laško in kot šef Atke-Prime. Kot prvi mož pivovarne je v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem. Pozneje so družbe znotraj tega podjetja, po prepričanju sodišča po Šrotovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva so šla za poplačilo prevzema pivovarne.
"Infond Holding je nakup delnic Pivovarne Laško realiziral s sredstvi prevzete družbe in njenih odvisnih družb, kar predstavlja nedovoljeno finančno asistenco. Predstavnikom bank pa se je zagotavljalo, da so ta sredstva namenjena tekočemu poslovanju," izhaja iz obrazložitve sodbe. Pivovarna je bila tako oškodovana za okoli 77 milijonov in pol evrov.
Sodišče je presodilo, da Šrot sam sicer ni sklepal pogodb, je pa nadziral in preverjal, kako se njegove odredbe izpolnjujejo.
Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar je pritožbo že napovedal. "Borili se bomo naprej, na vseh ravneh, saj sem prepričan, da se bo nekoč izkazalo, da imamo prav. Da pred nami stoji človek, ki ni kriv." Šrota pa se zdaj, tako njegov zagovornik, "kaznuje kot najhujše kriminalce" in še celo za dejanja, ki so bila tedaj povsem dovoljena.
"Sodnica je zelo plastično povedala, da je v prejšnjem obdobju sistem podpiral način menedžerskih prevzemov, kot je bil izveden v tej zadevi. V poznejšem obdobju pa se je ta politika popolnoma spremenila. Zdaj pa gre zgolj za državno represijo nad istim posameznikom, ki ga je nekoč isti sistem poslal med višave, zdaj se ga je vrglo pa v blato in so zoper njega možna vsa sredstva. To pa kaže zgolj na brutalnost našega kazenskopravnega sistema. Da se tukaj celo vpletajo razni ideološki razlogi v smislu, da je privatizacija kot takšna nezakonita in celo nemoralna, pa resnično presega vse meje, saj kazenski postopek ni namenjen reševanju takšnih družbenih težav. Zato bi se morali vsi zamisliti nad tem, da država uporablja kazensko pravo za urejanje razmere v gospodarstvu," dodaja Kovačič Mlinar.
