V tem primeru gre za odškodninski zahtevek zaradi dajanja škodljivih navodil s strani Boška Šrota, na podlagi katerih so bili sklenjeni škodljivi posli posojilne pogodbe Fructala z družbami Center Naložbe in Infond Holding v letih 2008 in 2009. Poleg Fructala so podobne tožbe vložili tudi Pivovarna Laško in njene hčerinske družbe.
Prvi je pred sodnico stopil Šrot, ki je zavrnil obtožbe o dajanju navodil za sklepanje škodljivih posojilnih pogodb. Po njegovih besedah je nekaj običajnega, da si družbe znotraj skupine finančno pomagajo, skupni so tudi nekateri drugi posli. Predvsem pa ni vedel za vse pogodbe, ki so se sklepale med različnimi družbami, niti ni za take posle dajal nikakršnih navodil.
Lastnine dovolj le v nekaterih naložbah
Šrot je še poudaril, da je imel Infond Holding, ki je bil v lasti Centra Naložb, ta pa je lastniško obvladoval Kolonel in Atko Primo, dovolj lastnine le v nekaterih strateških naložbah, da bi lahko povrnil vse dolgove. Zaradi hitrega poplačila obveznosti do bank so se zato začeli pogovarjati z možnimi kupci o prodaji večinskega deleža v Mercatorju.
Prve posojilne pogodbe med družbami v skupini so bile sklenjene že leta 2008, januarja 2009 pa so to bolj formalizirali na sestanku direktorjev vseh družb v skupini. Po Šrotovih besedah je bila tedaj za koordinatorko postavljena Mojca Međedović.
Nikoli ni mislil, da bi oškodoval družbo
Te njegove trditve je kasneje potrdil tudi Anton Balažič, ki je v tem času opravljal funkcijo predsednika uprave Fructala. Pojasnil je, da je Fructal posojal denar družbama Infond Holding in Center Naložbe, nikoli pa ni mislil, da bi s tem oškodoval svojo družbo, saj sta imeli družbi dovolj premoženja za poplačilo posojil. Prav tako pa naj bi se bal, da bi izgubil delovno mesto, če ne bi želel izpolniti zahtev po dajanju posojil.
