Grozljiva prometna nesreča, ki se je zgodila na Kidričevi ulici v Celju, v kateri so umrli trije
18-letniki, še vedno pretresa slovensko javnost. Osemnajstletni voznik je pri polni črti prehiteval
pred seboj vozečo kolono vozil in čelno trčil v avtobus. Trčenje je bilo tako silovito, da so
voznik, sopotnik in sopotnica na kraju nesreče umrli.
Javnost se sprašuje, kaj je spodbudilo nespametno ravnanje 18-letnika. Nekateri menijo, da je
nevarna predvsem objestnost mladih voznikov, kultura vožnje pa naj bi bila odvisna predvsem od
zdrave pameti in izkušenj posameznega voznika.
Bojan Žlender, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je za
zurnal24.si povedal, da je neizkušenost največji problem pri mladih voznikih. Meni, da nekatere
stvari v prometu človek spozna šele tedaj, ko jih izkusi. Po njegovem je kriterij za izkušenega
voznika sto tisoč kilometrov.
"Drugi problem, ki je specifičen za to generacijo, je poseben življenjski stil. Če si v
diskoteki do treh zjutraj in če nisi nič spil, nimaš nobenih problemov, si pa psihično utrujen. To
je specifika mladih. Ko imajo v avtu svoje vrstnike, so nagnjeni k tveganemu ravnanju. Tu se pokaže
tisti nevaren pritisk skupine, kajti določenih stvari sam ne narediš, če pa imaš nekoga zraven, si
upaš. Avto za mlade pomeni kompenzacijo za kakšno drugo stvar," je povedal Žlender.
V obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2008 |
|
je policija odkrila kar tri osebe, mlajše od 7 let, ki so sedle za volan. Zanimivo in hkrati
srhljivo je vedeti, da je policija v letih 2007 in 2008 odkrila kar 5 voznikov osebnega vozila,
starih od 7 do 14 let. Eden izmed teh je celo povzročil prometno nesrečo, na srečo brez smrtnega
izida. Najstniki, stari od 14 do 16 let, so v zadnjih dveh letih povzročili kar 39 prometnih
nesreč, ki so se končale s hujšimi in lažjimi telesnimi poškodbami. Najstniki, stari od 16 do 18
let, pa so v zadnjih dveh letih povzročili neverjetnih 191 prometnih nesreč, v katerih na srečo ni
bilo mrtvih. Osebe, stare od 18 do 24 let, so v zadnjih dveh letih povzročile 10.035 nesreč, v
katerih je 37 ljudi umrlo.
|
"Ena od rešitev, ki pa pri nas žal še ne deluje, so programi za voznike začetnike. Prvo leto po opravljanju izpita se vozniki začetniki vrnejo nazaj v avtošolo, kjer jim svetujejo, kako naj svoje napake popravijo. Začetniki opravijo preizkus varne vožnje in obiščejo psihosocialno delavnico. Ker imamo v Sloveniji za zdaj samo en poligon, upamo, da bomo program začeli 18. avgusta 2010," upa Žlender.
Starši ustvarijo bodočega voznika
Staršem svetuje, naj s svojim zgledom ustvarijo bodočega voznika. "Korak, ki se mi zdi zelo pomemben in ga v Sloveniji zelo malo uporabljamo, je možnost vožnje s spremljevalcem. To pomeni, da pri sedemnajstih letih oseba naredi društveni izpit, dobi posebno potrdilo in eno leto vozi z uradnim spremljevalcem oziroma z nekom iz družine, ki je urejen voznik. To je zelo mehak ukrep, ki nič ne prepoveduje in daje izkušnje," meni Žlender.
Žrtve največkrat vozniki, vzrok neprilagojena hitrost
Lani so policisti obravnavali 200 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 214 ljudi. Leta 2007 je bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom kar 264, v njih pa je umrlo 294 ljudi.
Po podatkih policije so najpogostejši dejavniki prometnih nesreč s smrtnim izidom neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. Pogosti so primeri, ko so prehitri vozniki pod vplivom alkohola. V zadnjih letih se trend alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah, ki jih je povzročila hitrost, ni zmanjšal.
