Šele ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja je družina, katere otrok ima v šoli odločbo, bila seznanjena z dejstvom, da se bo odločba ob prehodu v srednješolsko izobraževanje ne bo enostavno prenesla. "Hči je imela zaradi hude disleksije v osnovni šoli odločbo za prilagoditve pri ocenjevanju in bili smo prepričani, da se bo njena odločba za disleksijo normalno nadaljevala tudi v srednji šoli," svojo izkušnjo opisuje bralka. V osnovni šoli so jim povedali, da se odločba ne prenese v srednjo šolo, in da "niti ni praksa, da bi se v srednji šoli te odločbe izdajale. Nekako so mi dali vedeti, da nima smisla vlagati, ker v srednjih šolah teh odločb skoraj ni."
Po naključju je nato med pogovorom s staršem, ki ima otroka z odločbo v srednji šoli, dobila nasvet, naj čim prej odda novo vlogo. "V praksi to pomeni, da mora otrok ponovno na pregled k specialistom. Čakalne dobe za specialnega pedagoga so tudi leto dni. To pomeni, da otrok v prvem letniku srednje šole pogosto ostane brez vseh prilagoditev in to ravno v obdobju, ko bi jih najbolj potreboval. Seveda se v nekaterih šolah lahko individualno dogovoriš za individualni načrt, a tu ni zagotovila," nam je povedala.
Pri srednješolcih se "ne mudi"
Po informacije so se obrnili tudi na območno enoto Zavoda RS za šolstvo. "Povedali so nam, se pri srednješolcih 'ne mudi' in da lahko na obravnavo čakamo najmanj eno leto. To nas je šokiralo, saj je otrok s tako težavo brez prilagoditev v veliko težjem položaju kot ostali otroci."
Bralka opozarja, da so starši v izredno kompleksni situaciji prepuščeni sami sebi. "Hkrati sem v pogovoru z gospo iz Zavoda za šolstvo dobila občutek, da naj bi bil cilj prilagoditev, da otrok svoje težave preraste. Ampak disleksija ne izgine, kronična bolezen prav tako ne. Otrok potrebuje podporo, ne pa čakanja in dodatnega dokazovanja, da pomoč sploh potrebuje. Ker so čakalne dobe specialistov tako dolge, se seveda številni odločijo za samoplačniški pregled. Če je otrok v devetem razredu in odda vlogo tedaj, čakamo samo na specialnega pedagoga po pol leta ali celo leto, nato pa še eno leto, da to obravnavajo na Zavodu za šolstvo? Bo otrok prišel do morebitne odločbe v drugem letniku?" Sprašuje se tudi, zakaj ne bi bilo za prenos odločbe v srednjo šolo dovolj, da bi osnovnošolski učitelji in šolska svetovalna služba podali svojo strokovno oceno, ali otrok potrebuje prilagoditve še naprej.
Zakaj ne pride do avtomatičnega prenosa?
"Z odločbo o usmeritvi se otroka usmeri v določen izobraževalni program in šolo. Zato se odločba, ki je bila otroku izdana v času osnovne šole, ne more avtomatično prenesti v srednjo šolo. Starši morajo ob prehodu ravni vzgoje in izobraževanja podati novo zahtevo. To določa 25. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP‑1)," pojasnjujejo na Zavodu RS za šolstvo.
Odločba opredeli otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe, program vzgoje in izobraževanja ter zavod, v katerega se otrok vključi. Prenos odločbe iz osnovnošolskega na srednješolski nivo tako ni avtomatičen, saj je obseg dodatne strokovne pomoči med drugim odvisen od vrste srednješolskega programa (npr. nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje ipd.).
Ob prehodu v srednjo šolo se tako ponovno presoja otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe, obenem pa se z novo odločo določi tudi program in zavod, v katerega se bo vključil. Tako predvideva tudi 19. člen Pravilnika o vpisu v srednje šole.
"Kandidat s posebnimi potrebami, ki izpolnjuje vpisne pogoje za vpis v izobraževalni program, v katerega se je prijavil, ne sodeluje v izbirnem postopku iz 17. oziroma 18. člena tega pravilnika, če najkasneje dan pred začetkom izbirnega postopka predloži na šolo veljavno odločbo o usmeritvi v ta izobraževalni program in dosega najmanj 90 odstotkov točk prvega ali drugega kroga izbirnega postopka po merilih, potrebnih za vpis v program, v katerem kandidira za vpis."
Pravilnik o vpisu v srednje šole
Zakaj je ob prehodu v srednjo šolo treba spet pridobivati strokovna mnenja, če gre za stanja, ki praviloma ne izzvenijo?
"Pri usmerjanju otrok je ključno vodilo največja korist otroka ob upoštevanju njegovih telesnih, spoznavnih, čustvenih, socialnih in zdravstvenih značilnosti. Upošteva se tudi dosežena stopnja razvoja, zmožnost učenja ter prognoza nadaljnjega razvoja. Ker se otrokove potrebe skozi čas spreminjajo, je ob prehodu na višjo raven izobraževanja potrebna nova strokovna presoja. Otroci se namreč vključujejo v različne izobraževalne programe, od programov nižjega poklicnega do gimnazijskega izobraževanja, ki zahtevajo različno raven prilagoditev in podpore," pojasnjujejo na Zavodu za šolstvo. "Postopek usmerjanja ni zgolj administrativen proces, temveč vključuje celovito strokovno oceno. Vložitev nove zahteve ni avtomatična; če glede na napredek otroka in ustreznost programa, v katerega je vključen, dodatna usmeritev ni potrebna, ponovna vložitev ni nujna."
Glede na Kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami sodijo v skupino otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja tisti otroci, ki imajo težjo obliko specifičnih učnih težav, pri čemer so te težave obsežne, vztrajajo in so izražene do te mere, da otroku izrazito otežujejo napredovanje v šolskem procesu.
Vse večji priliv zahtevkov podaljšuje trajanje postopka
Zavod ne vodi podatkov glede tega, koliko časa trajajo postopki usmerjanja za izdane odločbe za osnovne ali srednje šole. "Iz analize podatkov, objavljene v poročilu o raziskavi Zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za obdobje od 2003 do 2021 izhaja, da se je trajanje postopkov usmerjanja v osemnajstletnem obdobju spreminjalo. Zaradi vse večjega priliva zahtevkov se trajanje postopka podaljšuje, in sicer v povprečju traja 6 mesecev in več, kar je razvidno iz spodnje tabele," so povedali na Zavodu za šolstvo.
Iz analize podatkov je razvidno, da so bili postopki usmerjanja, v katerih je bila izdana odločba o usmeritvi, v osemnajstletnem obdobju najkrajši v zasavski statistični regiji, najdaljši pa v osrednjeslovenski statistični regiji. V zadnjem analiziranem šolskem letu (2020/2021) pa so se postopki usmerjanja podaljšali predvsem na področju goriške statistične regije.
"V procesu usmerjanja beležimo posamične primere, ki lahko trajajo tudi do enega leta. To so lahko postopki usmerjanja za tiste otroke, ki imajo kompleksnejše vzgojno-izobraževalne potrebe in priprava strokovnega mnenja zahteva dodatne informacije in dokumentacijo ali pa so v procesu usmerjanja s strani vlagateljev vloženi ugovori in pritožbe, ki posledično lahko podaljšujejo postopek usmerjanja," so nam še pojasnili.
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2025 je zavod izdal skupaj 11.913 odločb. Največ na področju območne enote Ljubljana, sledijo Maribor, Koper, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec, Celje in Nova Gorica. "Za vse območne enote veljajo enaki kriteriji ter interna navodila, zato v praksi odločanja med posameznimi območnimi enotami ni večjih razlik," so razložili.
Podpora, da učenec lahko doseže svoj optimalni napredek
Otroci praviloma težav ne prerastejo, temveč v procesu vzgoje in izobraževanja razvijejo ustrezne kompenzacijske strategije za njihovo uspešno premagovanje. "Osnovni namen prilagoditev pri pouku za učence s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami je zagotovitev podpore, s katero bo učenec s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami dosegel svoj optimalni napredek. Pri tem je pomembno, da za učenca že v času osnovnošolskega izobraževanja strokovna skupina načrtuje postopne korake za zmanjševanje in opuščanje določenih prilagoditev z namenom, da otrok premaguje oz. razvija strategije za obvladovanje svojih težav. Opuščanje prilagoditev ne pomeni odvzema učenčeve pravice do prilagoditev, temveč temelji na evalvaciji učinkovitosti ter dokazov o njegovem napredku. Ključno je, da si učenec že med šolanjem prizadeva tudi sam za svoj napredek in razvoj, saj bo le tako kasneje zmožen sprejemati vse več odgovornosti za svoje izbire in za svoj (ne)uspeh."
Zavod RS za šolstvo je v letu 2025 izdal prenovljena Navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnega programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo za delo z učenci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, ki vodijo učitelje preko pomembnih opredelitev in pomena učiteljeve inkluzivne poučevalne prakse pri delu z vsemi učenci do specifičnih poglavij, v katerih so navedene nekatere najbolj učinkovite prilagoditve za delo z učenci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami.
Določene prilagoditve tudi na podlagi že obstoječe dokumentacije
Na Zavodu za šolstvo poudarjajo, da je ob vpisu dijakov "ključno sodelovanje staršev in dijaka, zlasti z ustreznim prenosom informacij iz osnovne šole, pregledom razpoložljive dokumentacije ter aktivno vlogo šolske svetovalne službe. Ta lahko skupaj z dijakom in starši pripravi potrebne prilagoditve. S sprotnim spremljanjem dijakovega napredka v prvih mesecih šolanja se lahko podpora hitro in učinkovito prilagaja njegovim potrebam."
Tudi če dijak ob vpisu nima nove odločbe, to ne pomeni, da ostane brez pomoči. "Srednja šola lahko že takoj ob vpisu uvede določene prilagoditve na podlagi obstoječe dokumentacije (npr. poročil in mnenj zunanjih strokovnih ustanov, zdravniških izvidov ipd.) in strokovne presoje svetovalne službe," poudarjajo. Prilagoditve se izvajajo skladno s Pravilnikom o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, ki omogoča prilagajanje šolskih obveznosti tudi dijaku brez odločbe v primeru jasno izkazanih potreb. "V praksi to pomeni, da dijak lahko že od začetka dobi npr. podaljšan čas za izvedbo določenih aktivnosti v okviru pouka, določene prilagoditve pouka ali organizacije dela, ki so načrtovane z osebnim izobraževalnim načrtom. Ko je odločba izdana, se podpora ustrezno nadgradi. Ključno je, da šola ukrepa proaktivno in dijaku omogoči čim bolj enakovreden začetek izobraževanja."
Kot ponavadi bodo krajšo potegnili tisti, ki bi pomoč v resnici najbolj potrebovali. In to zato, ker se je v preteklosti razpaslo povsem nekritično podeljevanje odločb o statusu s posebnimi potrebami.Teh je pri nas že blizu 10 odst. vseh šolajočih… ...prikaži več otrok, daleč nad povprečjem v EU in je postalo očitno, da se to ob asistenci državne birokracije zlorablja. Zdaj ta problem enako birokratsko rešuje.
Edino pravilno da so ukinli avtomatski prenos v nedogled! Pa ze tko in tko je teh odločb takih in drugacnih postalo za 90% razreda.....in vse samo zato k tastari majo dnar oz poznanstva in te odločbe lepo kupjo, da njihov… ...prikaži več soncek brez tezav postae odličnjak!!! Spremente se pravila da kdor ma odločbo ima lahko najvisjo oceno 3 pa bo v trenutku vse to se nehalo!! Al pa tisti z odločbo lepo v šolo z tistimi z posebnimi potrebami!