Epidemiološke razmere v zadnjih letih so povsod po svetu zahtevale prilagoditev načina dela. Razširila se je praksa dela na daljavo, kar je številnim podjetjem omogočilo delovanje in obstoj. Zanj se prostovoljno odloča tudi vedno več posameznikov, ki želijo dlje časa potovati ali živeti v drugi državi.
Če je bila včasih sprejemljiva služba od 8. ure zjutraj, pa vse do 16.00, po možnosti v pisarni, so se z napredkom tehnologije pojavile nove oblike dela. Tradicionalen način dela je namreč zaradi drugačnega življenjskega sloga za vse več ljudi neustrezen. Digitalni nomadi so ugotovili, da lahko svojo pisarno postavijo, kjerkoli si želijo, če le imajo na voljo internet.
Sodobnejša oblika dela ima številne pozitivne učinke, denimo na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč) in na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole in javni potniški promet). Zato ni nenavadno, da delo na domu zagotavlja vse več delodajalcev.
Delavci so upravičeni tudi do tega nadomestila
Pozitivne vidike tovrstnega dela so prepoznala tudi številna podjetja, ki pa imajo svojo računico. Na ta način se denimo izognejo plačilu stroškov prevoza (javnega ali kilometrina) na delo. Povrnitev omenjenih stroškov delavcu pripada le, če se mora od doma udeležiti sestanka ali srečanja. Manj sreče imajo pri izplačevanju neobdavčenega nadomestila za malico, ki pripada tudi delavcu, ki dela od doma.
Marsikdo pa ne ve, da tistim uslužbencem, ki doma uporabljajo lastna sredstva, na primer računalnik, svoj telefon ali pa le elektriko in prostor, po 70. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada določeno nadomestilo. Zakon določa, da se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec ga določi na podlagi izračuna realnih stroškov do višine 2 % mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (to je približno 47 evrov). Višina nadomestila je izvzeta iz dohodninske osnove. Če pa delodajalec izplača nadomestilo v višjem znesku, kot je neobdavčen znesek, se seštevek dohodka, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Med njimi so tudi taki, ki nastanejo zaradi zasebnih potreb (na primer elektrika, ogrevanje, voda). Pri razmejevanju teh stroškov na zasebni in poslovni del še ni ustaljene prakse. Enostavna možnost obračuna je, da se npr. primerja poraba elektrike pred delom od doma in v času dela od doma. V tem primeru bi razliko lahko pokril delodajalec.
Kako vestno in v kakšnem znesku delodajalci zaposlenim, ki delajo v domači pisarni, izplačujejo nadomestila za porabo lastnih sredstev, na inšpektoratu niso seznanjeni. Kot že omenjeno, je višina izplačila določena s pogodbo o zaposlitvi in ne s predpisi. Prav tako na inšpektoratu na tem področju ne ugotavljajo kršitev.
dezurni@styria-media.si
Ha ha ha, poznam ogromno ljudi, ki dela od doma vsaj 2x na teden, pa nihče ne dobiva nobenega dodatka kot je omenjeno v članku. Smo ravno pred dnevi primerjali postavke na plačilnih listah.
lahko tem zabušantov po pisarnah. me zanima kako naj delam od doma z lopato. po drugi strani pa. posluš Mirko, pisarno smo predela, ti delaš od jutr doma. šefe pa jest žvim pod mostom.. primer dva jest doma nima pisalne… ...prikaži več mize in spinalis stola, internet je na bakru, kurjava je predraga in sems e hodil gret na šiht, malco sem dobil tud na šihtu, kje naj si zdej doma skuham , ko je štom tolk drag, pa še ke kavice z avtomata ne bo več.
Bomo zaradi zaprtja TEŠ imeli dražjo elektriko?