Kot so danes sporočili z vrhovnega sodišča, so odločali o zadevi, v kateri je tožnica od nekdanjega delodajalca zahtevala razliko plačila za poslovno uspešnost za leti 2020 in 2021. Delodajalec pri tovrstnih izplačilih ni upošteval obdobij, ko je bila tožnica odsotna z dela zaradi bolezni, tako da ji je izplačal zmanjšane zneske poslovne uspešnosti, in sicer ob upoštevanju obdobja njene bolniške odsotnosti v posameznem letu. Slednje je izhajalo tudi iz kriterijev za plačilo poslovne uspešnosti v podjetniški kolektivni pogodbi.
Vrhovno sodišče je v tem primeru med drugim opozorilo na posebno naravo plačila za poslovno uspešnost kot ene od zakonskih možnosti nagrajevanja delavcev. V nasprotju z delovno uspešnostjo, ki se določa glede na gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote. Slednja je sicer odvisna od številnih drugih dejavnikov, ne le od kakovosti ali celo zgolj obsega opravljenega dela delavcev.
"Plačilo z naslova poslovne uspešnosti tako predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu, in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja družbe," so zapisali na sodišču. V tej luči so presodili, da znižanje plačila z naslova poslovne uspešnosti zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni bilo utemeljeno.
Čeprav zakon o delovnih razmerjih delodajalcu ne nalaga niti obveznosti plačila za poslovno uspešnost niti minimalnega zneska tega plačila, je sodišče poudarilo, da delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije iz tega zakona. V skladu z zakonsko določbo mora delodajalec pri plačilu za poslovno uspešnost delavcem zagotoviti enako obravnavo ne glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi zdravstveno stanje delavca.
"Ni nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu, vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna," so poudarili na sodišču.
V obravnavanem primeru so bili po navedbah sodišča izpolnjeni vsi trije pogoji za ugotovitev diskriminacije: "Tožnica je bila pri odmeri plačila za poslovno uspešnost obravnavana manj ugodno, razlog za to je bil povezan z osebno okoliščino na njeni strani, to je z njenim zdravstvenim stanjem, pri tem pa so bili tožnica in delavci, ki so prejeli višje plačilo za poslovno uspešnost, v primerljivi situaciji."
Na to problematiko je v preteklosti že opozoril tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ugotovil je namreč več primerov diskriminacije zaradi starševstva, nosečnosti in zdravstvenega stanja pri dodeljevanju nagrad iz naslova poslovne uspešnosti podjetij oziroma božičnic.
O sporni praksi nižjega plačila božičnic smo pisali v začetku leta, in sicer je šlo za primer v ljubljanskem Leclercu. Kdor je bil oz. bo od 1. februarja do konca leta na bolniški od štiri do šest dni, bo dobil 25 odstotkov manj božičnice. Več o tem si lahko preberete tukaj.
dezurni@styria-media.si
NOROST! Še en primer socialističnega nagrajevanja lenuhov. Logično je, da če si bil 4 mesece na bolniški si oddelal precej manj naročil, mejlov, kosov za tekočim trakom, pobarval proizvodov, pregledal.... BODIMO VSI DOMA PA NAJ DELAJO PALČKI