Skoraj 80 Slovencem, ki naj bi v zadnjih petih letih služili z različnimi kriminalnimi dejavnostmi, grozi, da bodo kmalu ostali brez premoženja. Tega bi jim namreč lahko že v kratkem zasegla država, saj njihovo premoženje že nekaj časa podrobno pregledujejo tožilci, policija, davčni inšpektorji, carinska uprava in urad za preprečevanje pranja denarja. Zoper njih namreč potekajo finančne preiskave. Organi pregona sumijo, da so si v zadnjih petih letih nakopičili po najmanj 50 tisoč evrov premoženja, do katerega z mesečnimi dohodki sicer nikoli ne bi mogli.
Takoj v napad
Tako temeljit pregled izvora premoženja domnevnih kriminalcev omogoča novi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki so ga tožilci začeli pospešeno izvajati konec maja lani. “Po ZOPNI je bila lani odrejena finančna preiskava zoper 78 oseb; zoper eno na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru in zoper 77 na specializiranem državnem tožilstvu,” pojasnjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT). Tožilstva oziroma posamezni tožilec določi, zoper koga bo sprožil finančno preiskavo, ko posumi, da naj bi ta obogatel nezakonito. “Če se med preiskavo pokažejo razlogi za sum, da je bilo premoženje preneseno ali je prešlo na povezane osebe, njihove sorodnike, znance, tožilec odredi, da se finančna preiskava razširi tudi zoper te osebe. Število preiskovanih oseb se torej med preiskavo lahko spreminja,” pojasnjujejo na davčni upravi (Durs).
Stari znanci sodišč
Neuradno naj bi se v finančni preiskavi znašli številni nekdaj uspešni poslovneži, gospodarstveniki in drugi javno znani posamezniki, proti katerim že sicer zaradi gospodarskega kriminala, korupcije, trgovanja z drogo ali drugih kaznivih dejanj različne postopke vodijo na policiji, tožilstvu oziroma sodiščih.
Finančna preiskava poteka povsem ločeno od teh postopkov. Večina preiskovancev za zdaj niti ne ve, da se je njihovo premoženje znašlo pod drobnogledom. O tem bodo obveščeni šele, če in ko bodo tožilci po končani preiskavi sodišču predlagali, naj se njihovo premoženje zavaruje tako, da se jim prepove do nadaljnjega razpolagati s premoženjem ali ga celo prodajati. Začasno zamrznitev ali začasni zaseg premoženja bi tožilci sodišču predlagali le, če bi finančna preiskava potrdila njihove sume, da so premoženje pridobivali s kaznivimi dejanji.
Tožilec lahko na sodišče vloži tudi tožbo proti domnevnemu kriminalcu, s katero zahteva, naj se mu premoženje dokončno odvzame. Obtoženec mora nato na sodišču sam dokazati, od kod mu premoženje.
ker je pa seveda narod vesel, da se nekoga kaznuje, zato imamo nesorazmerno visoke kazni za bagatelne prometne in upravne prekrške. Spremenimo kaznovalno politiko in predvsem: dvignimo zavest..;))
predragi ljudje, kdaj boste spoznali, da kazen resnično ni vzgojna in da nas sistem tako (preko kazni) drži v stalni napetosti in strahu, ter posledično lažje upravlja z nami. vržejo nam kost, češ, bomo pobrali tajkunom in ovce veselo zablejejo:jaaaaaaaaaaaaaaaaa,… ...prikaži več dajmo jim pobraaaaaaaaaaaat. Kar pa ne veste je to, da jim kaj veliko pobrat ne moremo, ker resnično kaj dosti nimjo. Kredite so najemali za odkup delnic, večinoma od Kada ali Soda, po zelooo visokih cenah, torej se je denar večinoma prelil iz banke v državno blagajno, od tam pa????????????
Sedijo kurji tatovi, kje so pa tisti, ki so državo pokradli do amena...