Hudi zapleti na Stevanovićevi prvi seji

"Če boste tako nadaljevali, ta državni zbor ne bo deloval ne transparentno ne spoštljivo do poslank in poslancev, oseb, ki jih imenujemo na zelo odgovorna mesta v tej instituciji, kot tudi ne do državljank in državljanov," je predsedniku državnega zbora očitala poslanka Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič. Prvi kolegij državnega zbora naj bi bil sklican za jutri, 21. aprila, vendar ga Je Stevanović sklical že za danes, ko pri predsednici Nataši Pirc Musar posvetovanja vodij poslanskih skupin o mandatarju.

Kolegij istočasno kot posvetovanja pri predsednici

"Zelo nespoštljivo je bilo sklicati kolegij v času, ko so sklicani posveti vodij poslanskih skupin pri predsednici," pravi Avšič Bogovič. Stevanovića so na to opozorili tudi v kabinetu predsednice, navaja poslanka. Avšič Bogovič pravi tudi, da gradiva za določene točke niso prejeli pravočasno, gradiva glede imenovanja generalnega sekretarja pa niso prejeli. "Običajna pot je, da bi se s tako osebo vse poslanske skupine želele pogovoriti," pravi Avšič Bogovič, ki Stevanoviću predlaga, da "bolj sledi strokovnim službam, kot poslanskim skupinam na desni, ki ga trenutno navigirajo."

Stevanović: "Nobene zarote ni v ozadju!"

"Nobene zarote ni v ozadju," se ja odzval Stevanović. "Dejstvo je samo to, da bi čim prej postavili parlament, da začne funkcionirati in delati za ljudi," dodaja Stevanović. Glede tega, da istočasno potekajo posvetovanja vodij poslanskih skupin pri predsednici Pirc Musar, ne vidi težav, "saj zato pa imamo namestnike". Na posvetovanje k predsednici Pirc Musar je namesto Godčeve prišel predsednik SDS Janez Janša, zaradi sestanka pri predsednici se je sredi sestanka poslovil vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. 

Stevanoviću je v bran stopila vodja skupine SDS Jelka Godec. "Kolegica je navrgla stvari, ki po poslovniku nikjer ne pišejo! Res, da rok za izvedbo izredne seje poteče 1. maja, nikjer pa ne piše, da ta seja ne sme biti prej," navaja Godec. 

Zaplet glede predsednikov in podpredsednikov

Predstavniki poslanskih skupin so glasovali o predlogu za ustanovitev treh začasnih delovnih teles DZ-ja: odbora za zadeve EU, odbora za zunanjo politiko in skupnega oziroma začasnega splošnega odbora. Zapletlo pa se je pri določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov teh odborov.

Predsedniška in podpredsedniška mesta odborov naj bi se glede na poslovnik državnega zbora mesta se delila sorazmerno glede na velikost poslanskih skupin. Mesta omenjenih odborov torej trem strankam, ki so dosegle najboljši rezultat na volitvah, to so Svoboda, SDS ter trojček NSi, SLS, Fokus. Po prvotnem predlogu pa naj bi SDS prevzel vodenje dveh odborov: skupnega odbora in odbora za zunanjo politiko, Svoboda pa vodenje odbora za zadeve EU.

Ker razrez po navedbah Avšič Bogovič ni v skladu z volilnim rezultatom, so poslanci Svobode, SD in Levice glasovali tudi proti temu, da bi Svobodi pripadlo mesto predsednika odbora za zadeve EU (OZEU), pa tudi proti temu, da bi Svoboda dobila podpredsedniško mesto v skupnem odboru. SDS, NSi, Demokrati, Resnica in predstavnik manjšin so nato izglasovali, da vodenje OZEU pripade Novi Sloveniji, za podpredsedniško mesto v skupnem odboru pa vseeno potrdili predstavnika Svobode.

Matija Sušnik/Državni zbor

Svoboda, SD ter Levica v obstrukcijo

Pri Levici so nato predlagali, da se seja prekine in nadaljuje s predlogom, ki bo upošteval volilni rezultat, a kolegij se je nadaljeval, prisotni so odločili, da bi mesto podpredsednika skupnega odbora pripadlo Svobodi. V poslanskih skupinah Svoboda, SD ter Levica in Vesna so nadaljevanje te točke obstruirali, predstavniki navzočih poslanskih skupin pa so nato oblikovali še predloge za druga podpredsedniška mesta - v odboru za zunanjo politiko bi podpredsedniški mesti pripadli Resnici ter NSi, SLS in Fokus, v odboru za zadeve EU pa Demokratom ter NSi, SLS in Fokus. Stevanović je ob tem pojasnil, da gre za začasne odbore in da "bo še vse upoštevano, kar se volilnega rezultata tiče".

V petek izredna seja DZ na zahtevo SDS

Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ ter predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles bo DZ obravnaval na torkovi izredni seji, v petek pa bo izredna seji DZ-ja, so se dogovorili na kolegiju. Na izredni seji, ki jo zahteva SDS, bodo obravnavali predlog sprememb zakona o vladi.

Spremembe zakona o vladi in zahtevo za obravnavo po skrajšanem postopku so že na ustanovni seji DZ-ja vložili v Svobodi. Predlagajo, da se sedanje število ministrstev z 20 skrči na 16. Iz njihove zahteve je  mogoče razbrati, da želijo čim prej opraviti obravnavo predloga zakona o vladi, ki ga je vložila Svoboda, in torej omogočiti, da bi sprejeli razrez ministrskih mest, kot si ga je zamislila SDS.

Na izredni seji bodo razpravljali tudi o interventnih ukrepih, ki jih predlagajo NSi, Demokrati in Resnica. Po oceni Luke Mesca bi ta zakon lahko bil sprejet maja. 

Stevanović napovedal spremembe poslovnika

Zaradi označevanja glasovnic na tajnem glasovanju o predsedniku DZ na ustanovni seji parlamenta so v Svobodi pripravili poziv Stevanoviću kot predsedniku DZ. "Ena izmed možnosti, ki jo je treba preučiti, je sprememba poslovnika DZ, ki bo takšno prakso onemogočala. Ker se sprememba ne bo zgodila hitro, nas zanima, kako boste ravnali na naslednjem tajnem glasovanju, če sprememb poslovnika še ne bo," je zanimalo Avšič Bogovič.
Stevanović je dejal, da se strinja z vsako besedo dopisa, in napovedal spremembe poslovnika, ki da bodo omogočile, da se ne bodo več dogajale stvari, ki bi "lahko uničile tajnost glasovanja ali vplivanje na svobodno odločanje poslancev". "Na glasovnici je lahko narisano karkoli, ampak je pa zoprno in nezrelo, zato bi rad take stvari odpravil v svojem mandatu," pravi Stevanović. "Pred naslednjim tajnim glasovanjem bom opozoril vse poslance, naj tega ne počnejo, kaj drugega pa zaenkrat ni v moji moči," je napovedal Stevanović. Naslednje tajno glasovanje bo glasovanje o mandatarju.

dezurni@styria-media.si

,