Stevanović poslanki ponudil mentorstvo: "Vedno in povsod lahko potrkate"

DZ je na današnji izredni seji obravnaval predlog spremembe zakona o vladi, s katerim SDS predlaga nižanje števila ministrstev. Glede na napovedi se predlogu obeta podpora. V tem primeru v SDS napovedujejo, da bodo strankam, ki ga bodo podprle, poslali izhodišča za koalicijska pogajanja.

Po predlogu spremembe zakona o vladi bi se število ministrstev s sedanjih 19 skrčilo na 14, ob tem pa bi ohranili tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. 

SDS je podal predlog zakona o spremembi Zakona o vladi s ciljem, vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšanje stroškov državne uprave in povečanje njene učinkovitosti. "Slovenija potrebuje državo, ki bo svojim državljankam in državljanom nudila kvalitetne storitve, za normalno ceno," je ob predstavitvi predloga povedal poslanec SDS-a  Andrej Kosi in naštel predlagana ministrstva. 

• Ministrstvo za finance,
• Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport,
• Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo,
• Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko,
• Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino,
• Ministrstvo za zdravje, potem Ministrstvo za okolje in prostor,
• Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve,
• Ministrstvo za pravosodje, potem Ministrstvo za kmetijstvo,
• Ministrstvo za kulturo,
• Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Glede na napovedi bodo predlog poleg poslancev SDS, kot so napovedali v razpravi, podprli še v NSi, SLS, Fokus, Demokratih in Resnici,

V poslanskih skupinah SD in Svobode so napovedali, da predlogu zakona ne bodo nasprotovali. "Vsakdo ima pravico ustanoviti in zgraditi vlado, kakršno si želi. In temu ne nasprotujemo. Podobno velja tudi na drugih nivojih. Je pa odgovornost predlagateljev velika, ali bodo stvari na področju recimo gospodarstva in dela na področju znanosti, raziskav in šolstva ali pa recimo zadeve, ki se tičejo notranjih zadev ali pa javne uprave, med seboj res živele in pa delovale učinkovito, kot si ta država zasluži," je povedal poslanec Svobode Borut Sajovic.

Asta Vrečko: "To je nekaj, kar si želijo uničiti".

V Levici in Vesni so odločno proti. Kot je povedala poslanka Asta Vrečko, se bo v četrti Janševi vladi, ki bo "gotovo najbolj desna do sedaj" ukinil samostojni resor ministrstva za delo in se bo to priključilo gospodarstvu, kar je zanje nesprejemljivo, saj se na istem ministrstvu združuje zastopanje interesov kapitala, in zaščita delavcev. "Ministrstvo za delo in nato imenovano ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo imeli v Republiki Sloveniji od leta 1992 oziroma 1993, in prav nobeni vladi do sedaj ni padlo na pamet, da ga bi združila z gospodarstvom.  In to je predlog za rušenje socialnega modela in eden izmed ključnih razlogov, da se v Evropi danes živi bolje kot drugje po svetu. To je nekaj, kar si želijo uničiti. Razumemo. Resor dela in delavskih pravic je za desnico moteč. Njihova politika ni bila nikoli na strani delavcev, ampak na strani kapitala, elit in dobičkov peščice. Ta škandal tukaj v predlogu je primerljiv z odločitvijo druge Janševe vlade, da ukine samostojno ministrstvo za kulturo," je bila kritična poslanka. 

Vroča razprava med Stevanovićem in poslankami

Med poslanci in predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem se je nato vnela razprava o parlamentarni praksi. Stevanović je pred razpravo o dopolnilu, ki sta ga vložili Levica in Vesna, opozoril, naj razpravljajo o členu, h kateremu je bilo vloženo dopolnilo, pri tem pa se je skliceval na 134. člen poslovnika DZ. V Levici in Vesni so sicer predlagali, da začne zakon veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je nato Stevanoviću očitala pristransko vodenje sej, on pa jo je prekinil, saj poslanka ni razpravljala o dopolnilu.

Oglasili sta se poslanki Tamara Kozlovič iz Svobode in Meira Hot iz SD, ki sta Stevanovića spomnili, da so v prejšnjem sklicu DZ pri prvem dopolnilu dovolili širšo razpravo, nato pa jo omejili na posamezne člene. Hot je Stevanoviću predlagala, naj skliče delovni posvet, da jih pouči o novih praksah DZ.

Saša Despot

Stevanović pa ji je odvrnil, da se je treba držati poslovnika DZ. Pri tem je dodal, da mu je žal, da "nekdo po mandatu ali več potrebuje mentorstvo glede poslovnika".  Hot je tako dejal, da lahko potrka na vrata, in ponudil ji bo mentorstvo. "Vedno in povsod lahko potrkate na vrata mojega kabineta in vam bom zato ponudil mentorstvo, to iskreno govorim. Tako da, če pa rabite posebno učilnico, pa tudi ni problem," je poslanki dejal predsednik parlamenta.

"Spoštovani gospod predsednik, to, kar ste sedaj izvedli, to res ni niti povezovalno niti v obliki mosta, ampak je zelo, zelo žaljivo do mene kot do kolegice poslanke kot do nekoga, ki ima vseeno neko znanje, ki ga gre spoštovat. In prosim vas, ne me podcenjevati z načinom, da me boste mentorirali," mu je odvrnila vidno ogorčena poslanka. 

To se bo dogajalo v prihodnje

Predsednik SDS Janez Janša je v petek napovedal, da če bo predlog spremembe zakona o vladi sprejet, bo SDS vsem strankam podpornicam poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je sicer v torek zatrdil, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeleževali, prav tako ne pričakujejo ločenega sporazuma.

O novem predsedniku vlade bi lahko poslanci glasovali čez slab mesec. Takoj po praznikih, v torek, se bodo najprej seznanili z obvestilom predsednice republike, da v prvem krogu ne predlaga nobenega kandidata. Naslednji dan, v sredo, 6. maja, pa bo stekel drugi krog, ki bo dolg 14 dni. V tem času bodo lahko svojega kandidata za mandatarja predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Po preteku roka bodo poslanci o kandidatu oziroma kandidatih, če jih bo več, glasovali najhitreje po 48 urah, najkasneje pa v sedmih dneh. Glasovanje o novem predsedniku vlade bo tako glede na vse te roke možno po 22. maju.

Poslanci danes prvič o zakonskem predlogu tretjega bloka

DZ bo danes opravil prvo obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tako imenovanem tretjem političnem bloku. Predlagatelji ob podpori gospodarstva poudarjajo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, na levem političnem polu in v sindikatih pa v njem vidijo lobističen zakon za bogate.

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov.

Ob tem pa predlog vsebuje tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva,  normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije. Pri tem uživajo tudi podporo delodajalskih združenj.

Saša Despot

V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, in v sindikatih medtem večinoma podpirajo le tisti manjši protikrizni del zakonskega predloga, ki je po njihovem prepričanju tudi edini res interventnega značaja. Za pretežni del ostalih predlaganih rešitev pa opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v prid bogatih oziroma tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi.

Poudarjajo tudi, da bi imel zakon velike negativne javnofinančne učinke. Ocenjujejo jih naokoli milijardo evrov oziroma dvakrat tolikšno kot predlagatelji. Sindikati so tako pozvali k umiku zakonskega predloga.

dezurni@styria-media.si