Štirje referendumi, pozor pred prevzemom glasovnic

V nadaljevanju preberite: 

• V nedeljo bodo volivci odločali na enem zakonodajnem in treh posvetovalnih referendumih.
• Zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ima pravne posledice, rezultati treh posvetovalnih referendumov pa niso pravno zavezujoči.
• Volivci se bodo izrekli še o ukinitvi RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

"Volivec se lahko odloči, da ne želi glasovati o vseh vprašanjih," pravijo na Državni volilni komisiji (DVK). A odločitev, na katera referendumska vprašanja bo odgovarjal, mora volivec sprejeti, preden na volišču prevzame glasovnice. "Podpisati in prevzeti mora le tiste glasovnice, na katerih želi oddati svoj glas. Če se je volivec prvotno odločil glasovati le za en referendum, nima pravice ponovno priti na volišče in naknadno zahtevati glasovnic, ki jih je ob prvem prihodu zavrnil," poudarjajo na DVK.

Izpolnjena morata biti dva pogoja

Eden od štirih nedeljskih referendumov bo zakonodajni, trije bodo posvetovalni, kar pomeni, da bodo imeli različne posledice. Pri zakonodajnem referendumu bomo volivci odločali o uveljavitvi že sprejetega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi. Če bo zakon na referendumu zavrnjen, ne bo stopil v veljavo, državni zbor pa najmanj eno leto po razglasitvi rezultatov glasovanja ne bo smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko podoben. 

Da zakonodajni referendum uspe oziroma da se zakon zavrne, ni dovolj samo, da je glasov proti več, pač pa mora število glasov proti preseči prag 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar je po zadnjih podatkih DVK 339.706 glasov.

Pri posvetovalnih referendumih kvoruma ni, rezultat pravno ni zavezujoč, visoka volilna udeležba pa referendumu da več politične teže. Koalicija na referendumih pričakuje zmago. 

Maja lani je tako potekal referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ko je za uveljavitev zakona glasovalo nekaj manj kot 7,5 odstotka volivcev, zato je bil zakon zavrnjen. Prav tako je bil zavrnjen zakon o prostovoljnem končanju življenja novembra lani. Pravico do predčasnega končanja življenja so se volivci leto in pol prej na posvetovalnem referendumu podprli, a so nato zakon, ki bi to omogočil, na zakonodajnem referendumu zavrnili s 53,4 odstotka glasov. V obeh primerih je bil dosežen kvorum petine volivcev proti. 

Posvetovalni referendumi v času Golobove vlade

Posvetovalni referendumi so, kot pove ime, posvetovalne narave in rezultat za zakonodajalca ni zavezujoč. Načeloma je namen posvetovalnega referenduma, da vlada oziroma parlament dobita mnenje državljanov glede pomembnih družbenih tem in političnih usmeritev. 

Hkrati z zadnjimi evropskimi volitvami junija 2024 so potekali še štirje referendumi. Kot že omenjeno smo volivci podprli pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za to je glasovalo 54,89 odstotka volivcev, veliko podporo skoraj 71 odstotkov je dobil predlog glede uvedbe preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah, podprta je bila uporaba konoplje v medicinske namene in tudi uporaba konoplje za zasebno rabo. 

Saša Despot

Politični dogovori glede spremembe volilne zakonodaje in uvedbe preferenčnega glasu v času Golobove vlade zaradi pogojevanja NSi niso uspeli. Uporaba medicinske konoplje je bila v zakonodajo prevedena delno, legalizacija konoplje za osebno rabo ni bila speljana.  

O čem bomo odločali v nedeljo

Edino glasovanje, ki bo torej neposredno vplivalo na zakonodajo, bo v nedeljo glasovanje na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Zahtevo za zakonodajni referendum so uradno vložili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic. Pri zbiranju podpisov so se jim pridružile nekatere nevladne organizacije in stranke opozicije Svoboda, SD in Levica.

"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?"

Novela zakona, ki krči možnosti pravnega varstva preiskovancev, je bila sprejeta maja letos, torej še pred nastopom Janševe vlade. Gre za poslanski zakon, ki so ga podprli poslanci SDS, NSi, Demokratov in Resnice, in je bil jasen dokaz za oblikovanje nove vladne koalicije z Resnico. Razlog za sprejetje novele naj bi bil v tem, da bi onemogočili  zlorabe in proceduralna zavlačevanja, s katerimi so se nekateri vplivni posamezniki in politiki izogibali parlamentarnemu nadzoru ter ugotavljanju politične odgovornosti.

Državni zbor/Sušnik Matija

Če bo novela na referendumu potrjena, posameznik, ki je predmet parlamentarne preiskave, akta o odreditvi preiskave ne bo več mogel izpodbijati pred ustavnim sodiščem. Morebitne kršitve človekovih pravic bo lahko uveljavljal šele v upravnem sporu, in sicer v osmih dneh po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije.

Pobudniki referenduma opozarjajo, da preiskovalne komisije končnih poročil pogosto sploh ne sprejmejo. Medtem lahko poslanci z dostopom do osebnih podatkov preiskovancev in javnimi zaslišanji njihov ugled tudi nepopravljivo prizadenejo. Opozarjajo še, da tarče parlamentarnih preiskav niso le javni funkcionarji, ampak tudi novinarji, gospodarstveniki, aktivisti in drugi posamezniki.

Posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka

Zakon o ukinitvi RTV prispevka je Resnica v državni zbor vložila še pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami. Predlog zakona, ki ga je pripravila Resnica, je sicer zelo podoben predlogom zakona, ki jih je v prejšnjih letih vložila SDS, predvideva pa tudi znižanje števila zaposlenih za 500 v naslednjih dveh letih. Zakon bi moral parlamentarno proceduro začeti oktobra letos, vendar je predsednik Resnice Zoran Stevanović zahteval, da se obravnava začne šele po posvetovalnih referendumih.

"Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?"

Pobudniki referenduma, koalicija z Desnico, poudarja, da državljani ne bi smeli biti prisiljeni plačevati programov, ki jih ne gledajo ali poslušajo. Če bo RTV prispevek ukinjen, pa se to ne bo zgodilo. Državljani  bodo še naprej financirali vse programe in tudi oddaje, ki jih ne gledajo, vendar odslej posredno, preko proračuna. Kritiki prenosa financiranja RTV iz prispevka na proračun pa opozarjajo, da tak način financiranja omogoča možnost političnih pritiskov vladajoče garniture v obliki morebitnega pogojevanja denarja z namenom vplivanja na uredniške odločitve. 

Studio 3 na RTV SLO. RTV Slovenija

Pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom

Na posvetovalnem referendumu se bomo izrekali tudi o pogojih za upravičenost do socialne pomoči. Koalicija z Resnico predlaga, naj delovno sposobni prejemniki denarne socialne pomoči v zameno zanjo opravljajo družbenokoristna dela. Kakšne bi bile sankcije, če bi prejemnik socialne pomoči zavrnil družbeno koristno delo, si v koaliciji niso enotni. 

"Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela?"

V koaliciji navajajo, da je med brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči kar okoli 60 odstotkov oziroma več kot 11 tisoč dolgotrajno brezposelnih. To pa naj bi bil dokaz, da se preveč delovno sposobnih ljudi ujame v pasivno prejemanje pomoči. Opozicija, nevladne organizacije in strokovnjaki s področja sociale referendumsko vprašanje označujejo za nevaren primer populizma, ki stigmatizira najranljivejše skupine prebivalcev, ob tem pa ruši načela socialne države. Opozarjajo, da pri dolgotrajnih prejemnikih socialne pomoči v večini primerov ne gre za izogibanje delu, temveč za preplet večplastnih stisk: nizke izobrazbe, zadolženosti, stanovanjske problematike, psihosocialnih težav in družinskih problemov. Podatki in ocene Zavoda za zaposlovanje temu potrjujejo. Ocenjujejo, da je zaposljivih okoli osem odstotkov prejemnikov socialne pomoči, 51 odstotkov jih potrebuje dodatno podporo, 40 odstotkov pa intenzivno podporo. V javna dela bi se tako lahko vključilo 1300 ljudi. 

Žurnal24 main

Posvetovalni referendum, ki bi moral biti zakonodajni

Zakon, ki odvzema pravico sodelovanja na lokalnih volitvah tujim državljanom, ki niso iz držav EU, je bil v državnem zboru sprejet junija, zato so predlogu koalicije z Resnico, da se o temi posvetuje na referendumu, sledili številni pomisleki. Po tem, ko so nevladne organizacije tik pred začetkom zbiranja podpisov za zakonodajni referendum odstopile od pobude, je novela 2. novembra namreč začela veljati. Posvetovalni referendum tako nima smisla, saj rešitev, o kateri sprašujejo volivce, že velja. Koalicija na to odgovarja, da želijo s potrditvijo na voliščih pridobiti najvišjo možno neposredno demokratično legitimnost za svojo odločitev ter utrditi stališče, da mora oblast v občinah ostati izključno v rokah domačih državljanov in državljanov EU.

V opoziciji razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je že uveljavljen, označujejo za politično zlorabo instituta referenduma, zato so na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo zakona, Sodišče je predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona zavrnilo, zato tujci na novembrskih lokalnih volitvah ne bodo glasovali. O vsebini zakona ustavno sodišče še odloča.

"Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?"

Volilna pravica tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah

Predlagatelji referenduma, koalicija skupaj z Resnico, odvzem pravice do glasovanja na lokalnih volitvah utemeljujejo s tem, da se je Slovenija od leta 2002, ko je bila ta pravica uvedena, precej spremenila. Tujcev je vse več in v nekaterih občinah predstavljajo že skoraj petino prebivalcev, navajajo. 

Saša Despot

V opoziciji in nevladnih organizacijah, ki zastopajo interese tujcev, pa menijo, da pri lokalnih volitvah ne gre za vprašanje državne suverenosti, ampak predvsem za vsakdanje življenje v občini. Ljudje iz tretjih držav, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, tukaj živijo, delajo, plačujejo davke in uporabljajo občinske storitve. Njihovi otroci hodijo v lokalne vrtce in šole, zato menijo, da bi morali imeti tudi možnost odločati o okolju, v katerem živijo.

sergeja.hadner@styria-media.si