Potem ko je okoli 500 prostovoljcev skupin za samoobrambo zjutraj odšlo na dvotedensko urjenje novonastale prostovoljne nacionalne garde, ki naj bi štela do 60 tisoč članov, se zdaj na Krim selijo nekateri Majdanovci. Kozaki nameravajo na polotoku nadzorovati meje avtonomne regije, Malteški viteški red pa bo svojo poljsko kuhinjo s Trga neodvisnosti po okoli stotih dneh preselil na Krim. "Selimo se, saj nimamo ničesar izgubiti," je povedal Roman Jaručik.
Sogovorniki, s katerimi sva imela priložnost govoriti, sicer bolj kot možnost spopadov izpostavljajo, da gre v tem trenutku predvsem za informacijsko vojno.
Podpora priključitvi je narasla
Evromajdanska revolucija, ki ima močno podporo zlasti v zahodnem in osrednjem delu države, na Krimu nima veliko zagovornikov. Podobno velja tudi za začasno nacionalno vlado. Po podatkih Kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo je delež prebivalcev Krima, ki si želijo priključitve Ruski federaciji, od menjave državne oblasti z 42 odstotkov narasel na zdajšnjih 50. Krimski voditelji na čelu s premierom Sergejem Aksjonovom pa pričakujejo, da bo kar okoli 70 odstotkov prebivalcev Krima glasovalo za priključitev sosednji državi. Analitiki napovedujejo veliko tesnejši izid.
Na Krimu ne razumejo Majdana
Neustavnost, memorandum iz Budimpešte leta 1994 in prisotnost ruskih vojakov so argumenti Zahoda in Kijeva za nelegitimnost referenduma. Na drugi strani pa regionalna krimska oblast - podkrepljena z močno rusko propagandno mašinerijo - trdi, da je referendum ukrep za zaščito pred ultranacionalističnimi skupinami, ki so na oblast prišle z evromajdanovsko revolucijo.
Medtem ko na Majdanu ruski trobojnici in fotografijam Vladimirja Putina dodajajo svastiko, na Krimu nacistično ikonografijo povezujejo z euromajdansko revolucijo in trenutno nacionalno vlado.
Psihologinja Irina Brunova-Kalisetska iz Simferpola je za lokalne medije razložila, da začasnim ukrajinskim voditeljem ni uspelo vzpostaviti delujočega razmerja s prebivalci polotoka. "Tukaj ljudje ne razumejo Majdana," je dejala. Na drugi strani pa naj bi bila ruska propaganda prek množičnih medijev in drugih analognih kanalov veliko učinkovitejša.
Panika pred bankami
Na Krimu je bilo danes sicer mirno, je pa med prebivalci vse več negotovosti glede povsem vsakdanjih stvari. Razglasitev krimske neodvisnosti je med drugim omajala bančno stabilnost. Tako se nekateri že več dni zapored odpravljajo na banke, da bi dvignili denar. Zaradi mrzličnega povpraševanja po gotovini so banke omejile dnevno višino dviga na 3.000 hrivinj (228 evrov), kar je še povečalo negotovost in podaljšalo vrste pred bankami in bankomati.
kaj je referendum, ??? koga moti želja ljudstva????