V zadnjem brutalnem streljanju, ko je 26-letni vojak v Litiji ubil policista, strelec ni posredoval nobene orožne listine, v hišni preiskavi pa naj bi mu zasegli še več kosov strelskega orožja. Tudi pri obeh družinskih tragedijah, ko je v Grosupljem pred dobrima dvema mesecem moški ustrelil 37-letnico in njeno mladoletno hči, zatem pa storil samomor in Starem trgu pri Ložu, kjer je moški ustrelil svojo nekdanjo partnerico, potem pa še sebe, je prišlo do streljanja z orožjem, za katerega storilca nista imela dovoljenja.
Strelno orožje je sicer v Sloveniji največkrat uporabljeno v kaznivih dejanjih, povezanimi z ropi in nezakonitim lovom. Po podatkih policije je bilo med letoma 2007 in 2012 strelno orožje za uboj uporabljeno 33-krat, v enakem obdobju pa je bilo v ropih uporabljeno 193-krat. Tudi če se morda zaradi medijske izpostavljenosti zdi, da se število kaznivih dejanj povzročenih s strelnim orožjem povečuje, sodeč po statistiki policije število kaznivih dejanj ostaja približno na enaki ravni – po zadnjih dostopnih celoletnih podatkih, je bilo strelsko orožje v letu 2012 v različnih kaznivih dejanjih uporabljeno 121.
"Teh stvari se ne da popolnoma nadzorovati"
Sodni izvedenec za orožje Franc Sablič pravi, da je nadzor nad orožjem relativno dober: "Po osamosvojitvi Slovenije in po razpadu Sovjetske zveze je bilo kar veliko orožja, ki se je tihotapilo v Slovenijo in potem na jug in na zahod, ampak tega je vse manj. Po spremenitvi zakonodaje o orožju, so bile tudi tri legalizacije orožje in takrat se je obseg neprijavljenega orožja zmanjšal, ampak nekaj ga je gotovo še." Forenzični psiholog Peter Umek pojasnjuje, da policija nadzor zagotovo izvaja, a je črni trg razmeroma velik. "Orožje je razmeroma lahko pridobiti, nekaj ga lahko dosežejo, ne pa vse. To je tako kot pri drogah, teh stvari se ne da popolnoma nadzorovati."
Med strelskim orožjem, ki ga policija zaseže, v Sloveniji prevladujejo pištole in lovsko orožje. Lani so tako zasegli 108 kosov lovskega orožja in 116 pištol. Lani je policija sicer obravnavala 826 kršitev Zakona o orožju, leto prej 890 kršitev, letos do 9. avgusta pa 499 kršitev.
Večinoma streljajo moški
Sablič ocenjuje, da gre pri kaznivih dejanjih uboja, ki so povzročena s strelnim orožjem, večinoma za družinske tragedije. "To so stresne situacije, ki v družinah že dlje časa tlijo in potem privedejo do stresnega trenutka," še pravi Sablič. "Razlogov za tragedije je veliko, lahko gre za dlje trajajoče družinsko nasilje, tip osebnosti, govorimo tudi o zavrnjenem moškemu, kjer je prizadeta njegova samopodoba," nekaj izmed možnih razlag izpostavi Umek, ki nadaljuje, da gre za več različnih dejavnikov, velikokrat pa k temu prispeva tudi alkohol.
"Med tistimi, ki streljajo pa prevladujejo moški, saj jim je orožje bližje, bližje jim je tudi fizično nasilje, so tudi fizično močnejši. Mi še vedno živimo v patriarhalni družbi, vsaj tako posplošeno moški misli, da ima pravico do nadzora partnerice." Ženske, se po besedah Umeka, v večji meri poslužujejo drugačnih oblik nasilja: psihičnega nasilja, lahko odidejo, šikanirajo … Le malokrat gre za uporabo strelnega orožja pri ženskah, a poznamo tudi takšne primere.
Komentar o tem, da več kot bo težav, bolje bodo živeli orožarji, si lahko preberete tu.
