Do olajšave za vzdrževanega družinskega člana so upravičeni zavezanci, če skrbijo za starše oz. posvojitelje, ki nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. A le, če živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev, kar pri Varuhu človekovih pravic, ki ga vodi Vlasta Nussdorfer ocenjujejo za nepravično.
"Varuh meni, da gre pri navedeni ureditvi za nepravičnost, ki postavlja zavezance, ki s starši oziroma posvojitelji, katere preživljajo, ne bivajo v skupnem gospodinjstvu, v neenak položaj z upravičenci do posebne olajšave," pravijo. "Pri tem Varuh poudarja, da morda nekateri zavezanci niti nimajo možnosti, da bi preživljance sprejeli v svoje gospodinjstvo oziroma jih s pozornostjo do njihovega osebnega dostojanstva ne želijo siliti v zavodsko namestitev."
Preverjanje bi bilo administrativno prezahtevno
Dodajajo, da je do določene mere dokazovanje s pisno dokumentacijo možno, a v večini primerov takih stroškov ni mogoče z gotovostjo vezati na preživljanje točno določene osebe oz. se podvajajo, prav tako pa bi bil nadzor nad takimi dokazili zaradi navedenega otežen.
"V teh primerih bi bilo treba izpeljati tudi dokazovanje z drugimi dokaznimi sredstvi, predvsem s pričami, kar pa je tudi v določeni meri nemogoče, saj so v veliki večini z dejanskim stanjem seznanjene le osebe, ki se jih preživljanje tiče, torej starši in otroci, te priče pričajo pristransko in so neverodostojne," razlagajo pri ministrstvu. "Tako dokazovanje preživljanja staršev bi bilo zelo zahtevno, zamudno in do določene mere tudi nemogoče, zato je predlagatelj zakona pravico do posebne olajšave omejil na preživljanje v istem gospodinjstvu in na preživljanje v institucionalnem varstvu."
Starše dolžni preživljati po zakonu
Kljub ugotovitvam Varuha, na ministrtstvu za finance o spremembah ne razmišljajo. "V tem trenutku ne razmišljamo o spremembi ureditve posebne olajšave za vzdrževane družinske člane," pravijo pri MF. "Je pa treba dodati, da je v zakonodajni postopek vložen predlog Družinskega zakonika, ki preživljanje staršev oz. posvojiteljev ureja drugače kot Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato bo razmislek o spremembi olajšave opravljen ob sprejetju Družinskega zakonika v Državnem zboru."
Načelo vzajemnosti in sorazmernosti
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, pravijo, da spremembe niso predvidene. "Pravna ureditev vzajemnega preživljanja med starši in otroki v predlogu Družinskega zakonika ni spremenjena, glede na ureditev v sedaj veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih," razlagajo. "V zvezi z obveznostjo polnoletnih otrok preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, velja načelo vzajemnosti, po kateri je polnoletni otrok dolžan preživljati svoje starše, ki nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar le pod pogojem, če so ti izpolnjevali preživninsko obveznost do svojega otroka."
V kolikor starši te obveznosti niso izpolnjevali, ni preživninske obveznosti otroka. "Hkrati se uvaja načelo sorazmernosti in sicer je omejeno najdaljše trajanje obveznosti preživljanja starša na toliko časa, kot so starši dejansko preživljali otroka," še pojasnjujejo pri ministrstvu. "O preživnini, ki jo mora polnoletni otrok plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa."
